Več kot le slaba volja BESEDILO: MJUŠA KREVS
Letošnja situacija je vsekakor razlog za očitno več slabega razpoloženja, nemira, živčnosti in tesnobe. Številne družine so prizadete zaradi finančne stiske in pomanjkanja prostora, po svetu je naraslo povpraševanje po ločitvenih odvetnikih. Seveda je občasna slaba volja nekaj povsem normalnega, drugače pa je, če vztraja, preide v tesnobo, otožnost in izgubo motivacije ter sčasoma celo začne škodovati zdravju. Ne spimo več dovolj, libido nam upade, nimamo koncentracije, tek se nam močno zmanjša (ali škodljivo poveča), v skrajnih primerih pa pride tudi do izgube volje do življenja. Nekateri nevrotransmiterji, kot so noradrenalin, dopamin in serotonin, igrajo ključno vlogo kot
biokemični vzroki za kronično slabo razpoloženje. Pri potrtih ljudeh je raven teh hormonov običajno zelo nizka, zaradi česar je šibkejše tudi njihovo delovanje. Neuravnotežene ravni noradrenalina, dopamina in serotonina povzročajo previsok/prenizek krvni tlak, previsok/prenizek srčni utrip, razburjenost, nemir, zaspanost in splošno utrujenost, diarejo/zaprtje, izčrpanost in splošno pomanjkanje energije. Poleg serotonina je noradrenalin eden od najpomembnejših »hormonov sreče«. Poživlja možgane, predvsem pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo. Novejše raziskave so pokazale, da v stresnih situacijah noradrenalin povečuje zbranost ter celo poskrbi za optimizem in evforijo. Temu nevrotransmiterju se lahko zahvalimo, da se še posebno intenzivno spominjamo veselih dogodkov ali močnih čustev. Nastajanje teh hormonov spodbuja NADH ali koencim Q1. Za primer vzemimo dopamin. V možganih nam lahko primanjkuje kofaktorja, ki je potreben za delovanje encima, odgovornega za sintezo dopamina. Za nastanek tega kofaktorja je nujno potreben NADH, ki obenem aktivira tudi sam encim. Tako NADH prek različnih poti vpliva na raven hormonov v naših možganih, s čimer izboljšuje duševno počutje in zvišuje splošno odpornost na stres.
10 Zazdravje.net | 12/2020 - 1/2021 | Skupaj za zdravje človeka in narave
