Dober kot kruh BESEDILO: KLEMEN KOŠIR
Ko sem bil majhen, so imeli v trgovini le nekaj vrst kruha – belega, črnega, v obliki štruce ali hlebca. Spominjam se majhnih žemljic, večjih primorskih, slajših big in zavitih kifeljčkov. Takšna je bila na začetku osemdesetih let videti ponudba na policah trgovine v Savskem naselju v Ljubljani. Dandanes je ponudba krušnih izdelkov znatno obsežnejša. Kruhi imajo posebna imena in so zameseni iz raznoraznih finih sestavin. Obogateni so s semeni ali z drožmi, oblikovani v prikupne hlebčke, umetelne kite in celo srčke. Izbiramo lahko med klasičnimi in bolj eksotičnimi mokami ter vsemi kombinacijami vmes. Čas, v katerem živimo, se vsaj na osnovi kruha na policah zdi povsem drugačen kot tisti iz moje mladosti. Spomini so hecna reč. Izmuzljivi so, muhasti in samosvoji; kaj hitro nas zapeljejo v čustveni vrtinec, ki nas zapelje do površnih sklepov. Zato jim ne velja povsem zaupati. Nekoliko porumenela podoba oddelka s kruhom izpred kakih štiridesetih let je bolj kot ne prava. Toda
med pisanjem tega besedila sem se ujel v romantično predstavo o tem, kako preprosto je bilo takrat življenje, vsaj sodeč po izdelkih, in tem, kako izgubljeni smo danes ob plejadi možnosti, ki nam jih v prispodobi kruha na trgovinski polici ponuja življenje. Ko pomislim na kruh, iz ne tako oddaljene preteklosti privre na površje še ena podoba. Živo vidim na mizi razgrnjeno revijo s črno-belo fotografijo, na kateri se v eni od republik nekdanje Jugoslavije ženske drenjajo v čakalni vrsti in se skorajda tepejo za štruco kruha. Vnovič prizor iz osemdesetih let, ki očitno niso potekala tako mehko, kot mi jih je sprva želel prikazati spomin. Vladali sta draginja in visoka stopnja brezposelnosti, stisko marsikatere družine pa so reševali s tako imenovanim socialnim kruhom, črnimi štrucami iz polnozrnate moke s subvencionirano ceno, za katere so se pulile gospodinje s fotografije. Če se vrnem v današnji čas: bogata izbira ni nujno nekaj slabega, kot mi hočejo dopovedati možgani, češ, poglej, kaj vse nam je na voljo, a smo vseeno izgubljena in nesrečna bitja, ki s praznino v srcu blodimo po veleblagovnicah, osvetljenih z neonsko svetlobo. Ajdov kruh z orehi je vendar nekaj tako slastnega, da za zajtrk nanj niti ni treba nanesti ne masla ne marmelade. Brezglutenski kruh je odrešil marsikaterega bolnika s celiakijo. In polnozrnati kruh s semeni te nahrani občutno izdatnejše kot puhasta in votla bela štruca, ki je nekoč prevladovala v ponudbi.
20 Zazdravje.net | 12/2020 - 1/2021 | Skupaj za zdravje človeka in narave
