KAKO NASTANEJO TOLIKŠNI DOLGOVI? V tem znesku se skrivajo vse zavožene naložbe, kot so TEŠ 6, najdražje avtoceste na svetu, banke, rešene z denarjem davkoplačevalcev in prodane za nižje zneske, kot je znašala dokapitalizacija, pa tudi preplačana medicinska oprema, ki so je polne slovenske bolnišnice, in še marsikaj. Politiki so navdušeni nad velikimi projekti, saj pri njih celo majhni odstotki provizij nanesejo milijone. Zaradi enakega razloga se navdušujejo nad zapletenimi tehnologijami. Koliko stane solarni panel, zna izračunati vsak od nas, koliko pa nanese precenjena naložba v novo nuklearko, pač ne moremo vedeti.
Bi delali 42 mesecev brez plačila?
Zato moramo na naslednjih volitvah dati vedeti, da glasujemo tudi o svojih novih dolgovih ter dolgovih, ki jih bodo odplačevali naši otroci in vnuki. Če rečete, da vas politika ne zanima, to pomeni, da dovoljujete, da bo nekdo še naprej porabljal na vaš račun ter na račun vaših otrok in vnukov.
BESEDILO: ANA HAUSER
KAKO TO, DA SMO ŠE ŽIVI, ČE PA SMO TAKO ZELO ZADOLŽENI?
Ob koncu leta 2021 je skupni javni dolg vseh držav na svetu znašal 355 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda. Če to prevedemo v razumljivejši jezik – da bi vrnili ta dolg, bi morali vsi ljudje delati ter ustvarjati tri leta in pol, pri tem pa prav ničesar porabiti zase, za lastno preživetje.
Zagotovo se sprašujete, kako lahko nastanejo tolikšni dolgovi, če veste, da vam banka česa takega nikoli ne bi dovolila? Vam morda ne, državi pač.
Če to prevedemo na osebno raven, je bil na začetku leta 2021 vsak delovno aktiven človek na svetu (približno 4,5 milijarde) dolžan po 70.250 dolarjev. Zdaj je divje tiskanje »covidnega denarja« ta dolg dodatno povečalo. Do leta 2019, torej pred nastopom covida-19, je povprečni dolg na Slovenca znašal 15.000 evrov. Boj proti epidemiji je dolg vsakega od nas povečal na skoraj 20.000 evrov na prebivalca Slovenije. Če bi upoštevali samo delovno aktivno prebivalstvo, ki ga mora vrniti v imenu celotne države, pa mora vsak od nas odplačati še najmanj dvakrat več. Ker smo k sreči bolje plačani kot prebivalci večine drugih držav, bi za odplačilo tega dolga potrebovali devet mesecev dela. Seveda le, če bi v tem času živeli od zraka.
Svet zdaj deluje tako, da države najprej zadolžijo, nato pa jim dolgove reprogramirajo z novimi posojili. Tako vsaka oblast breme dolga prenese na naslednjo. Ko je to doseženo, je upravljavcem sveta popolnoma vseeno, kdo je na oblasti. Če država ne »igra več po pravilih«, ji pač ne bodo več dali poceni denarja – in jo spravili v bankrot. Finančni sistem ne pozna držav, strank in ideologij – zanj smo le dolžnik, ki lahko konča v bankrotu, enako kot vsako podjetje. Še prej pa seveda lahko od dolžnika zahteva izplačilo v obliki državne srebrnine, rudnih bogastev, vode, sprejemanja nezdravih tehnologij, odlaganja in sežiganja odpadkov ... Ko smo zadolževanje sprejeli kot način življenja, smo sprejeli tudi izgubo suverenosti, svetovni bančniki pa so našli odličen način, da lahko s tiskanjem denarja dobijo tako našo poslušnost kot tudi naše stvarno premoženje. Obstaja ena sama izjema – Kitajska, ki edina proizvaja več, kot porabi, in s svojim denarjem kreditira druge.
Skupaj za zdravje človeka in narave | 02-03/2022 | Zazdravje.net 7
