Plamen tovarna vijakov Plamen v Kropi je bila ob koncu 20. stoletja ena od maloštevilnih slovenskih podjetij s stoletno tradicijo delovanja. Kot industrijska zadruga je bila ustanovljena leta 1894. Že prva zadružna pravila so predvidela postopen prehod od ročnega k strojnemu delu, strojno delo se je postopno uvajalo po letu 1901. Zadruga je bila pred prvo svetovno vojno in po njej članica več kartelov (zlasti za državna naročila železnic). Še celotno prvo polovico 20. stoletja se je ob strojnem delu (strojni čevljarski in gradbeni žeblji, vijaki) ohranjalo tudi ročno delo, zadnji ročno kovani žeblji so bili čevljarski žeblji planinčarji. V desetletju pred drugo svetovno vojno se je zadružna tovarna razvila v moderno podjetje, primerljivo z drugimi srednjeevropskimi podjetji s podobno proizvodno usmeritvijo, in s poslovnimi stiki v več evropskih državah. Ustanovljena je bila umetnokovaška delavnica, razvijala se je izdelava smučarskega okovja (patentirano streme LATO), zadruga je ustanovila lastno strokovno šolo. Leta 1939 se je preimenovala v Kovinarsko zadrugo Plamen, leta 1947 pa v Tovarno vijakov in žebljev Plamen Kropa. Takrat je bila tovarna podržavljena. Leta 1956 sta se od Plamena odcepili umetnokovaška delavnica (samostojno podjetje UKO Kropa) in TULIP v Lipnici. V sedemdesetih letih se je tovarna specializirala za izdelavo vijakov srednjih dimenzij po hladnem postopku za potrebe lesne, elektro in motorne industrije. Proizvodnja je obsegala do 9000 ton izdelkov letno, večji del je bil namenjen izvozu. Zaradi tesne povezanosti s krajem je tovarna postala sinonim za Kropo, bila je zgleden primer univerzalnega socialističnega podjetja.
Poslovna dopisnica Prve žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamni Gorici, okoli 1935 (hrani Kovaški muzej Kropa)
Delavec ob stroju iz nekdanje Sovjetske zveze, v oddelku za mrzlo stiskanje matic (MSM) Tovarne vijakov Plamen v Kropi, okoli 1965 (fototeka Kovaškega muzeja)
25
