Kemijska industrija Kamnik Zametki Kemijske industrije Kamnik segajo v sredino 19. stoletja, ko so ob reki Kamniški Bistrici propadle fužine in je nastala prva manjša tovarna smodnika. Od vsega začetka je imela status varovanega območja in je bila v pristojnosti vsakokratne aktualne državne vojske. Leta 1849 je tako avstroogrska vojska v Mantovi v italijanski Lombardiji zaplenila stroje in jih prepeljala v Kamnik ter razporedila v stavbe, ki so bile osnova proizvodnje črnega smodnika. Izkoristili so vodno moč Bistrice in jo pozneje nadomestili s parnim pogonom. Sprva so izdelovali dve vrsti lovskega smodnika – črnega za navadne lovce in posebnega za plemiče, ob tem pa še smodnik za polnjenje topov. Po dvajsetih letih so začeli izdelovati rudarski smodnik in v tem obdobju zaposlovati tudi civilno prebivalstvo s kamniškega območja; tako so omogočili razmeroma dobro plačano delo velikemu številu Kamničanov in okoličanov. Vsi našteti izdelki so bili v prahu, od tod izraz praharna oziroma »pulfer fabrika«. Leta 1912, ob prihodu elektrike v mesto, so dotlej strojni pogon nadomestili z električnim. Med prvo svetovno vojno so tovarno s stroji in delavci vred preselili v avstrijsko mesto Trofaiach. Po končani vojni je tovarno upravljal Slovenski narodni odbor, nato je prešla pod državno vojaško upravo. Imenovala se je Barutana, to pa je tudi ime, ki se je najbolj zasidralo v spominu Kamničanov vse do danes. Leta 1921 so izdelali prvo rudarsko razstrelivo – na osnovi amonijevega nitrata – dinamon. Leto pozneje so ga preimenovali v zaščiteno blagovno znamko kamniktit. Skoraj pol stoletja pozneje se je KAMNIKTITI poimenovala ena prvih zasedb kamniških rokerjev. Tudi po osvoboditvi so dobili status vojaškega podjetja. Zgradili so vrsto novih poslopij in delavnic: patronirko, mline, mešalnico, skladišča, garderobe in jedilnico. Proizvodni obrati smodnišnice so na svojem proizvodnem vrhuncu zaposlovali kar 1400 ljudi. Znani so bili tudi njihovi mojstri za pripravljanje slavnostnih ognjemetov, ki so bili eden redkih socialističnih spektakularnih dogodkov na večje državne praznike ali obletnice delovnih zmag. Ob široki paleti pirotehničnih sredstev so imeli na proizvodnem repertoarju med drugim tudi priljubljene t. i. čudežne svečke, pasje bombice, vžigalice s pokom in naboje za otroške pištole. Izguba vojaškega trga po letu 1992, ko je smodnišnica še proizvajala bojna sredstva predvsem za balkanske vojne v devetdesetih letih, je povzročila propadanje tovarne. Podjetje je leta 2008 odšlo v likvidacijo in stečaj.
Nalepka za smodnik – izdelek kamniške smodnišnice, verjetno pred prvo svetovno vojno (hrani Medobčinski muzej Kamnik)
Pakiranje kamniktita – zaščitene blagovne znamke razstreliva Kemijske industrije Kamnik, 1962 (hrani Medobčinski muzej Kamnik)
39
