ŽIVLJENSKI PROSTOR
BREZ NARAVNE
svetlobe
NI ZDRAVJA
Deborah Burnett, priznana strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, opozarja, da lahko vzrok za 60 odstotkov bolezni iščemo v okolju, le 40 pa jih je pogojenih z genetiko. Zdravo okolje ima torej pomen, ki ga ne bi smeli zanemarjati, pod tega pa ne štejeta le zunanji zrak ter pitna voda, temveč tudi okolje v obliki bivalnega prostora. Besedilo: URŠULA NOVAK, foto: DREAMSTIME.
»Dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, npr. kava, alkohol, celo marihuana … Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!« je povedala ga. Deborah Burnett, ko je sodelovala na konferenci v Sloveniji. Po statistiki preživimo sodobni ljudje v zaprtih prostorih celo do 90 odstotkov časa, pri čemer se hitro izkaže, da je lahko zrak v notranjosti stavb tudi do 5-krat bolj onesnažen kot zunaj. Vse pogostejše zahteve po energijski varčnosti pa žal ne upoštevajo počutja v takšnih prostorih. Ne le da se mnogokrat premalo skrbi za zračenje z odpiranjem oken ali prezračevalnimi sistemi, tudi naravne svetlobe pogosto primanjkuje – nadomešča se z umetno, ki pa se po svoji kakovosti z naravno preprosto ne more primerjati. 42 | BODI EKO
KAKO DELUJE NA NAS DNEVNA SVETLOBA? Dnevna svetloba se nenehno spreminja, ob različnih urah dneva jo sestavljajo različne količine posameznih valovnih dolžin. Dnevno svetlobo namreč tvorijo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega valovanja. Razmerja med UVžarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se skozi dan spreminjajo, presenetljivo pa je, da na človeka enako pomembno vplivajo tudi tiste valovne dolžine, ki jih oko ne zazna. Naše telo jih namreč občuti tudi skozi kožo in skozi zaprte veke. Očesne palčke in čepki ne zaznavajo le barv vidnega spektra in jakosti svetlobe, ampak tretji tip receptorjev posreduje informacije o dinamični dnevni svetlobi v vse dele telesa in s tem se v človeku sprožajo čustva in občutenje svetlobe. Gotovo tudi sami opazite razliko med »svežo« svetlobo jutra, svetlobo tik pred dežjem, takoj po nevihti, svetlobo, ki jo zunaj odbijajo sneg ali zelene krošnje dreves …
Za zdravje potrebujemo vse spektre in vse valovne dolžine, umetna svetloba pa je ves čas enaka, monotona, marsikoga tudi hitro utrudi in mu povzroči glavobol ali druge neprijetne spremembe v počutju.
SOODVISNOST NARAVNE SVETLOBE, SPANCA IN ZDRAVJA Čeprav se človeštvo že dolgo zaveda svoje odvisnosti od sončne svetlobe, strokovnjaki šele v zadnjem času utemeljujejo, da je za to odgovoren človeški cirkadiani sistem, torej naša notranja biološka ura, ki je odvisna od dnevne svetlobe ter njenih izmenjav s temo – ta upošteva tako dnevne spremembe kot spremembe na nivoju letnih časov, telo pa se nanje odziva in se jim ves čas prilagaja. Če to notranjo uro zmedemo oziroma je ne upoštevamo, se hitro pojavijo težave. Srčni utrip, krvni tlak, telesna temperatura, presnova, imunski sistem, hormoni, delovanje mišic, celjenje ran, spanje in budnost – vse te funkcije so neposredno povezane
s cirkadianim sistemom in determinirane s količino dnevne svetlobe, ki jo prejmemo. Gibalo vseh teh funkcij pa je spanec. Hormon adenozin, povezan s stanjem budnosti in potrebo po spanju, se tvori samo, če smo izpostavljeni naravni sončni svetlobi. Kadar nismo, lahko pomanjkanje tega hormona občutimo kot nenehno utrujenost, med spanjem pa se, kot vemo, sproži vrsta bioloških procesov, ki pomembno vplivajo na zdravje. Preden nastopi popolna tema in sonce povsem zaide, svetloba prehaja skozi tri faze polmraka. Ob naravnem prehajanju človeškega telesa skozi vse tri faze polmraka se v telesu tvorijo hormoni, s pomočjo katerih se fizične in presnovne funkcije telesa upočasnijo in se telo pripravi na spanje. Če pred spanjem uporabljamo elektronske naprave in telo nima možnosti »vpogleda« v dogajanje na področju naravne svetlobe, pa telo ostane aktivno. Zato Deborah Burnett opozarja, da takrat, ko ne živimo v skladu s soncem, v telesu nastane biološki stres.
