VODNI VIRI
Kako resno nam grozi
POMANJKANJE VODE?
Morska gladina se zaradi taljenja ledenikov zvišuje, a podnebne spremembe hkrati prinašajo tudi ekstremno vreme – zato je zalog pitne vode iz leta v leto manj. K temu dodatno prispeva še velika poraba, predvsem v intenzivnem kmetijstvu in industriji. Se bomo zaradi tega kmalu soočili z dejstvom, da iz naših pip ne bo več pritekla voda? Besedilo: URŠULA NOVAK,, foto: DREAMSTIME.
V gospodinjstvih se trudimo, da bi zmanjšali porabo pitne vode. Otroke učimo, naj med ščetkanjem zob zaprejo pipo, skrajšujemo čas prhanja, vgrajujemo kotličke za izpiranje stranišč z manjšo porabo, deževnico lovimo v cisterne. A vse to je zgolj kaplja v morje in na porabo pitne vode ne vpliva toliko, kot bi si želeli. Razlogi, da prihaja vse pogosteje do težav, se skrivajo nekje drugje.
KDO PORABI NAJVEČ VODE? Poglejmo si nekaj statističnih podatkov, ki vas bodo gotovo presenetili. Za proizvodnjo ene plastenke vode se porabi kar trikrat toliko vode, kot je volumen plastenke – za pollitrsko plastenko se v proizvodnji torej porabi liter in pol vode, saj sta predelava in oblikovanje plastike precej »požrešen« posel. Pri pijačah pa ne gre zgolj za okolju neprijazno proizvodnjo embalaže, temveč tudi za porabo v samem procesu pijače. Za liter brezalkoholnega napitka se v povprečju porabi dva litra vode, za liter piva 4 litre in za liter žgane pijače kar neverjetnih 35 litrov. Tako kot za samo industrijsko proizvodnjo živil pa je neizmerna žeja značilna tudi za pridelavo v kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Če si zjutraj naredite skodelico kave, ne spijete zgolj lončka tekočine, temveč zakrivite porabo kar 130 litrov vode. Ste vedeli, da je gojenje kave tako žejen posel? In kava sploh ni v samem vrhu porabe v kmetijstvu. Eden največjih krivcev za pomanjkanje je gojenje bombaža, brez katerega si življenje resnično težko predstavljamo. Za ene hlače iz džinsa se pri gojenju porabi kar 10.000 litrov vode, za eno majico s kratkimi rokavi pa 2.500 litrov vode. Razlog, da omenjamo prav bombaž, je v tem, da gre za vrsto intenzivnega kmetijstva, ki tudi sicer bistveno preoblikuje pokrajino. Da bi bilo vode za namakanje polj bombaža dovolj, se v marsikateri deželi (večinoma gre za precej nerazvite dežele) voda spelje proti poljem, stare struge se posušijo, posledično pa zamre tudi živalski svet ob nekdanji reki, da o preprostih ljudeh, ki ne morejo več zalivati vrtov za pridelavo domače hrane za lastno družino, sploh ne govorimo. 44 | BODI EKO
