PREHRANA STAROSTNIKOV
Starejši so pogosto beljakovinsko podhranjeni Sara Sočan
Statistika pravi, da se življenjska doba povečuje, kar pomeni, da je vse več starejših ljudi in da se bomo morali temu dejstvu prijagoditi. Tako na področju zaposlovanja, zdravstva, oskrbe in še bi lahko naštevali. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi zdravi prehrani, ki mora biti starostnikom prilagojena. O njej smo se pogovarjali s prehransko svetovalko Andrejo Širca Čampa, ki pripravlja jedilnike za starostnike v domovih.
Na kaj morate biti pozorni pri pripravi jedilnikov za starostnike? Starostniki si zaslužijo skrbno načrtovano prehrano, ki bo energijsko in hranilno ovrednotena. Največja težava pri zagotavljanju starostnikove ustrezne prehranjenosti je na eni strani starostnikov zmanjšan apetit in pokritje specifičnih prehranskih potreb (npr. zadostna oskrba z beljakovinami) s primerno načrtovanimi obroki na drug strani. Študije EU kažejo, da je največji problem starajočega prebivalstva beljakovinska podhranjenost, čeprav energijske potrebe za kritje bazalnega metabolizma s starostjo padajo. 10 % nižje so v starostni skupini med 50. in 70. letom in kar 20 do 25 % manjše v starostni skupini po 70 letu. Potreba po energiji pa s staranjem upadajo, kajne? Tako je, predvsem zaradi: zmanjšane porabe energije pri telesni aktivnosti in zaradi upočasnjenega metabolizma, zmanjšane kostne in mišične mase ter zmanjšane intenzivnosti in obsega vadbe. Zdrav starostnik potrebuje 25-30 kcal
38
maj 2020
(105 kJ – 125 kJ)/kg telesne mase. To pomeni, da starostnica potrebuje 1500 kcal (6300 kJ), starostnik pa 1700 kcal (7100 kJ) energije na dan. Če je starostnik oslabel in/ali ima kronično obolenje potrebuje še dodatek v višini 400 kcal (1680 kJ)/dan. Poleg zadostnega vnosa energije je pomemben zadosten vnos beljakovin. Zdrav starostnik potrebuje 1.0 g B/kg telesne mase, oslabel in kronično bolan starostnik pa 1.2-1.5 g B/kg telesne mase. Najboljša sinteza beljakovin poteka čez dan, zato je pri starostniku pomembno, da so beljakovine razporejene enakomerno med vsaj tri glavne obroke v količini 25-30 g beljakovin/obrok, s tem zagotovimo organizmu 2.5 g do 2.8 g levcina, esencialne aminokisline pomembne za vzdrževanje mišične mase. Vnos maščob je do 30 % dnevnih energijskih potreb, ogljikovih hidratov od 55-60 %. Pri bolnikih, ki so podhranjeni ali so prehransko ogroženi, čim bolj zgodaj uporabimo peroralne prehranske dodatke za povečanje vnosa energije, beljakovin
in mikrohranil. S tem vzdržujemo ali izboljšamo prehransko stanje in možnost preživetja starostnika. Kadar pripravljate jedilnik za domove ostarelih, se lahko komu individualno posvetite, prilagodite? Pri načrtovanju varovalne prehrane žal ne, vedno pa upoštevamo želje stanovalcev, ki so pogosteje izražene in so odraz želje večjega števila domskih stanovalcev. Prav tako upoštevamo lokacijo doma in prehranjevalne navade v določenem geografskem področju. Na Primorskem jedo drugače kot na Goričkem. Individualno, pa vedno obravnavamo posameznike ki jim grozi podhranjenost ali pa so že podhranjeni. Ali imate za starostnike morda kakšna predavanja? Jih prehrana zanima, radi sodelujejo, kaj vprašajo? Pogosto imam predavanja tako za zdravstveno in kuhinjsko osebje domov, kot tudi za stanovalce doma in njihove svojce. Še posebej stanovalci se radi udeležujejo predavanj in imajo vedno kopico vprašanj. S takšnih srečanj lahko zaključim, da jim resnično ni vseeno kaj jedo. *Celoten prispevek si preberite na spletni strani: www.bogastvozdravja.si
