Počasi v poletje!
ZAKAJ SRCE POLETI »PREGORI«?
NA DOPUST(U) BREZ (PREBAVNIH) TEŽAV
NA VITAMINU D OD
ROJSTVA DO SMRTI?
SAMOOSKRBNO ZAVAROVANJE
PROJEKT: SKUPNA
NJIVA KROMPIRJA
TUDI VAS SOLATE NAPENJAJO?
OB 10. OBLETNICI NAŠE
ZALOŽBE SMO PRIPRAVILI
POSEBNO OMEJENO IZDAJO
SLAVNOSTNIH 100,
KI OBSEGA:
lično in uporabno torbico,
slavnostno potiskan izvod knjige, ki so ga lastnoročno podpisale vse štiri avtorice,
dve zelo uporabni začimbni mešanici po priporočilu avtoric ter
komplet 40 plastificiranih nalepk za označevanje začimb.
Knjiga Ščepec rešitve je že ob izidu postala fenomen v slovenskem prostoru, ki je številnim spremenila odnos do začimb. Knjiga je doživela že štiri izdaje, prevedena je bila v nemški jezik in prodana v več kot 50.000 izvodih.
Pohitite! Na voljo je le 100 izvodov!
Do 22. junija 2023 lahko
Slavnostnih 100 naročite po prednaročniški ceni! Znanje.zazdravje.net/ slavnostnih-100/.
Poskeniraj me!
»Še nekaj dni – in že bomo šli v zimo,« je danes za dobro jutro povedal moj dragi. Ob takšnem stavku bi verjetno vsakdo pomislil: »O, groza, saj vendar sploh še nismo začeli uživati v poletju, dnevi pa se bodo že vsak čas začeli krajšati …« Potem pa z občutkom, da smo že skoraj vse zamudili, poskusimo skočiti na hitri vlak poletnih užitkov in iz minljivosti iztisniti čim več.
Toda prehiter skok v poletje se lahko hitro konča z grobim pristankom na tleh – s kopico težav, ki vam bodo grenile življenje. Sonca ne moremo zaužiti na zalogo, veselja in zraka tudi ne. Pogosto se zgodi, da hitri poletni užitki prerastejo v dolgotrajno trpljenje. Zato raje obrzdajte slo po bližnjicah, hitrosti in pretiravanju ter se v poletje podajte zlagoma.
V tej številki smo se poglobili v naravne rešitve, s katerimi boste lahko poletje zaužili s čim manj neželenih nevšečnosti. Lotili smo se naravne pomoči za srce, kožo, prebavo in hormone v poletnem času. Čeprav pišemo o resnično dobrih in naravnih rešitvah, boste morali nekaj storiti tudi vi.
Izognite se destruktivnim dietam, hitri potemnitvi kože in drugim agresivnim oblikam hitrih olepšav. Naj raje iz vas žari veselje do življenja.
Prisluhnite svojemu telesu in utišajte svoj um, ki kot otrok v veleblagovnici hoče vse, kar se blešči, maha in vabi s polic poletne ponudbe.
Sanja Lončar, urednica
Za več novic in informacij o dogodkih se lahko na naslovu www.zazdravje.net/ e-novice/ naročite na brezplačne tedenske e-novice, ki izhajajo vsak petek.
• https://www.zazdravje.net
• https://znanje.zazdravje.net
• https://delavnice.zazdravje.net
• https://www.facebook.com/ SkupajZaZdravje/
• https://www.instagram.com/zazdravje/
Zazdravje.net
4 Zakaj srce poleti »pregori«?
Zdrava medicina
6 Na dopust(u) brez (prebavnih) težav
12 Kanabinoidi za podporo koži – intervju s Tanjo Bagar
16 Koža in efektivni mikroorganizmi
8 Resnica o prehranskih trendih in dejanske koristi za zdravje našega črevesja
10 Odstranjevanje črevesnih oblog s kisikom
18 Na vitaminu D od rojstva do smrti?
20 Kako je brezplačno sončenje postalo »drag šport«
22 Uh, spet tisti dnevi v mesecu …
Zdrava hrana
24 Samooskrba za zamudnike
27 Vrtnice so dobro obrodile
28
Projekt: skupna njiva krompirja
29 Samooskrbno zavarovanje
30 Tudi vas solate napenjajo?
31 Ščepec rešitve
IMPRESUM:
Novice izdaja: Društvo Ognjič
Odgovorna urednica: Sanja Lončar
Kontakti: info@zazdravje.net, (041) 770 120
Fotografija na naslovnici: Irena Brglez
Fotografije: Saša Vučina, Sanja Lončar, Adobe Stock
Oglasno trženje: Jasno in glasno, d.o.o.
Oblikovanje: Saša Vučina (Opa!celica) Tisk: Schwarz print
BESEDILO: SANJA LONČAR
Včasih je bila zima obdobje počitka, poletje pa obdobje intenzivnega dela v naravi. Dandanes je nasprotno. Pozimi se izčrpavamo z delom, poleti pa si želimo čim več brezdelja.
Poletje je za večino ljudi čas, ko je treba potovati, kolesariti, zaužiti čim več dogodivščin, sonca, morja, druženja … Spotoma bi želeli še odpraviti celulit, shujšati, »dobiti barvo«, prevzgojiti otroke, se zaljubiti ali vsaj doživeti kako bežno poletno avanturo. Se vam vse to ne zdi malce preveč?
Po tradicionalni kitajski medicini je poletje povezano z elementom ognja, ta pa je povezan s srcem. Vse naštete goreče želje podžigajo ogenj našega srca in ga posledično čezmerno izčrpavajo. Temu, čemur pri nas pravimo doživetja, veseljačenje, »polno življenje«, kitajska medicina pravi »pohlep«. Pri tem nima v mislih le pohlepa po denarju in gmotnih dobrinah. Srce izčrpavamo predvsem s tem, da hočemo videti, doživeti in zaužiti več, kot lahko telo prebavi.
Že tako pregreto ozračje podžigamo s svojimi željami in strastmi, zato ne preseneča, da je poleti največ težav s srcem. Srčno-žilni oddelki bolnišnic že pokajo po šivih. Če nočete biti del statistike vročinskih udarov in srčnih infarktov, ne gre ohladiti le stanovanja, temveč predvsem svojo kri.
Poleti telo potrebuje hrano, ki nas hladi. Narava nam ponuja obilo zelenjave in sadja, mediji pa nam vsak dan predstavljajo »junake žara« in vsako prijetno poletno doživetje povezujejo z mesom z ognja. Živalske beljakovine že same po sebi zahtevajo močnejši prebavni ogenj. Meso, pripravljeno na žaru, obilo vročih začimb in alkohol – vse to je bližnjica do težav. Tovrstna hrana (pre)dolgo obremenjuje prebavila in srce, zato mora telo porabiti veliko energije, da jo ohladi in presnovi.
Mrzle pijače, s katerimi skušamo pogasiti notranji ogenj, presnovo še upočasnijo, povrhu pa telo dodatno dehidrirajo in gostijo kri. Zaradi dehidracije lahko kri zgubi tudi do 8 odstotkov vode, tako da bolj spominja na omako, ki se le stežka prebija skozi ožilje. Da celice dobijo vsaj nujno dostavo, mora srce črpati na vso moč, zato ne preseneča, da poleti trpi ožilje, krvni tlak narašča, pogosti pa so tudi glavoboli.
Nevidni ožemalniki vode iz telesa so tudi klimatske naprave. Kot smo že večkrat zapisali, zadrževanje v klimatiziranih prostorih prej spominja na zadrževanje v sušilniku. Klimatske naprave delujejo tako,
da iz zraka posrkajo vlago, nato pa ta suhi zrak posrka vlago iz našega telesa, da skoraj spominjamo na sušeče se sadje. Četudi nas zebe, smo iz minute v minuto bolj »zasušeni«, naša kri pa postaja nevarno gosta.
Če je delovanje srca presežno, iz ravnovesja pade tudi duševnost. Neravnovesje srca pripelje do hitrih sprememb razpoloženja – evforija in potrtost si podajata roke. Temu se lahko pridružijo še težave s spominom in nespečnost.
Če vsemu temu dodamo kako svetovno prvenstvo, olimpijske igre in druge »vroče« športne dogodke, podžiganje čustev in s tem slabljenje srca dobi še dodaten zagon.
Še preden za vse obtožimo slaba cepiva, nore politike in svetovne elite, si oglejmo, kaj lahko storimo sami, da ne bo prišlo do težav.
Hidrirajte se, vendar s pijačami, katerih temperatura naj bo čim bližje telesni temperaturi. Limonada z dodatkom slanice, kokosova voda in brezalkoholno pivo so dobre izotonične pijače, ki izboljšujejo vodno bilanco v telesu. Alkoholne pijača ter vse oblike kofeinskih in sladkanih napitkov učinkujejo prav nasprotno – iz telesa počrpajo več vode, kot je vanj vnesejo.
Izogibajte se hitrim prehodom iz klimatiziranih prostorov na močno sonce. To je za telo podoben šok, kot če pregreti skočite v mrzlo vodo. Konča se lahko tudi s kapjo! Preden iz razgretega avtomobila stopite v hlajeno trgovino, obvezno oblecite nekaj toplega, da preprečite šok za telo.
Uživajte čim več živil, ki pomagajo telesu pri notranjem hlajenju. Surovo sadje in zelenjava sta poleti odlična izbira.
Že zgolj zaradi večje izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju ima telo poleti opraviti z več potencialno nevarnimi prostimi radikali. Zato je koristno izboljšati bilanco koristnih antioksidantov, ki telo ščitijo pred prostimi radikali, saj nas ti lahko poškodujejo od zunaj in od znotraj. Pisana zelenjava in sadje, seveda če sta rasla pod soncem in razvila lastno zaščito, telo dobro oskrbita s široko paleto koristnih antioksidantov. Ne pozabite, da začimbnice spadajo med najmočnejše antioksidante na tem planetu. Prav poleti jih je v izobilju, zato naj ne manjkajo v nobeni jedi.
Ko gre za zaščito srca in ožilja, je največ dokazov o blagodejnem delovanju resveratrola. To spojino naravno vsebujejo nekatere rastline oziroma živila, kot so grozdje, rdeče vino, arašidi in japonski dresnik. Raziskave so pokazale, da ima močne protivnetne lastnosti, zato lahko omili vnetje v srčnih celicah ter zaščiti srce pred poškodbami. In kar je poleti še posebno pomembno: resveratrol dokazano izboljša dotok krvi v srce in zmanjša tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap. Hkrati pomaga omiliti vnetja v arterijah ter izboljša prožnost in funkcijo krvnih žil, kar je ključno za zdravje srca.
Poletje naj bi bilo čas prečiščevanja, umirjanja in polnjenja baterij.
Škoda bi bilo iz tega darila narave
ustvariti zgolj novo breme za telo.
Menjava okolja, sprememba prehrane, pomanjkanje spanca in psihološki dejavniki pripomorejo, da se lahko že v prvih dneh dopusta znajdemo v neprijetnem položaju. Driska ali zaprtje pokvari še tako lep dopust in povzroči slabo razpoloženje.
In ne samo to. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste v obdobju intenzivnega življenjskega ritma komaj čakali, da nastopi dopust in da prispete na cilj – tam pa ste že isti ali naslednji dan zboleli! Vse to je tesno povezano z našo črevesno mikrobioto in (ne)ravnovesjem bakterij v črevesju.
Ni nam treba oditi daleč od naše dežele – in že nas lahko doletijo prebavne težave. Driska navadno nastopi, ko se srečamo s patogenimi bakterijami iz novega okolja (slaba higiena, okužena hrana) ali z bakterijami, ki jih naš imunski sistem ne pozna. Telo se na to odzove tako, da želi izločiti patogene, zato nastopi driska, ki jo lahko spremljajo krči in trebušne bolečine. Ti simptomi nam lahko popolnoma uničijo dopust ali onemogočijo potovanje.
Druga težava je zaprtje: ker več dni ne odvajamo blata, se v nas kopičijo toksini in podvrženi smo samozastrupitvi. Nismo samo napihnjeni in ne pestijo nas samo trebušne bolečine, lahko se tudi izrazito slabo počutimo in celo zbolimo. Pri zaprtju težave pogosto povzroči psihološki dejavnik – ker
nismo v domačem okolju, ne moremo ali nočemo na stranišče. Posledično nastopi zaprtje, to pa vodi v neravnovesje bakterij in sčasoma se znajdemo v začaranem krogu.
Ker si med dopustom nihče ne želi prebavnih težav ali bolezni, si velja zapomniti, da se lahko temu zlahka izognemo s popolnoma naravnim pristopom – z uživanjem preizkušenih probiotičnih bakterij in z upoštevanjem nekaj preprostih napotkov o tem, kateri hrani se izogibati in kako skrbeti za higieno (ne le rok, tudi hrane). Poglejmo si, kako.
Vsi probiotiki niso enako učinkoviti in tudi ne enako primerni za različne vrste prebavnih težav, enako kot ni vsak antibiotik primeren za vse vrste bakterijskih okužb. Zato bom v nadaljevanju pojasnila nekaj razlik, da boste lahko izbrali pravi izdelek zase ter se naučili prepoznati in razlikovati med dobrimi in kakovostnimi probiotike ter tistimi, ki to niso.
Probiotiki so nepatogeni mikroorganizmi (bakterije in kvasovke), ki, če jih uživamo v dovoljšnjih količinah in dovolj dolgo, pozitivno vplivajo na naše zdravje. Probiotiki so naravno prisotni v telesu, toda zaradi sodobnega življenjskega sloga (neustrezna prehrana, stres, uživanje zdravil …) ali menjave okolja lahko pride do neravnovesja dobrih, slabih
in nevtralnih bakterij. Takrat lahko nastopijo prebavne težave, lahko pa celo zbolimo.
Z naseljevanjem dobrih probiotičnih kultur vnovič vzpostavimo ravnovesje bakterij, odpravimo ali preprečimo prebavne težave ter dolgoročno okrepimo imunski sistem. Probiotiki nam lahko pomagajo pri številnih težavah:
» urejajo prebavne težave (zaprtje, driska, trebušne bolečine, sindrom razdražljivega črevesja),
» pomagajo pri vnetni črevesni bolezni in laktozni intoleranci,
» pomagajo pri drugih težavah: previsoka raven holesterola, alergije (še posebno atopični dermatitis), ekcemi, urogenitalne težave, prehladi, težave v ustni votlini – zadnje raziskave kažejo tudi povezavo s psihičnim zdravjem.
Probiotično terapijo izvajamo s probiotiki v kapsulah ali prahu. Terapije z izdelki, kot so probiotični jogurti, niso učinkovite. V tekočini so namreč bakterije izredno nestabilne in hitro propadajo.
»Probiotični jogurti« in podobni mlečni izdelki vsebujejo premalo dobrih bakterij, da bi se lahko uspešno kolonizirale v črevesju, poleg tega pa vsebujejo seve, ki niso lastni človeku, zaradi česar se jim ne uspe dolgoročno kolonizirati.
Terapijo torej izvajajte z dobrim probiotičnim izdelkom v obliki prahu ali kapsul, na katerem je poleg zapisa rodu in vrste zapisan tudi sev probiotika (npr. Lactobacillus acidophilus DDS-1). Priporočljivo je, da probiotično terapijo izvajate vsaj dva meseca, pri čemer naj dnevni vnos vsebuje od 1 do 3 milijarde probiotika. Takšni probiotiki so še posebno koristni tudi za vse, ki se na dopustu spoprijemate z leno prebavo in zaprtjem. Pri tovrstnih težavah vam bo v veliko pomoč tudi dober magnezij v kapsulah ali prahu.
Na potovanju ali dopustu si boste pri preprečevanju driske najbolje pomagali z nepatogeno kvasovko Saccharomyces boulardii, ki jo zaradi probiotičnega delovanja uvrščamo med probiotike. Že več kot trideset let jo uspešno uporabljajo za vse vrste drisk, ne glede na njihov vzrok (antibiotična, potovalna …). V telesu deluje protivnetno in pomaga v boju proti patogenim bakterijam, zato preprečuje drisko. Priporočljivo je, da začnete Saccharomyces
Probiotiki s klinično testiranimi sevi dobrih bakterij
Minimalno 1.5 miljard
dobrih bakterij na kapsulo
boulardii uživati pet dni pred potovanjem in z njenim uživanjem nadaljujete ves čas potovanja. Počutje bo odlično, prebavnih težav ne bo.
Če pa se spoprijemate z zaprtjem, si lahko pomagate z dobrimi bakterijami, predvsem z laktobacili, bifidobakterijami in magnezijem.
Uživati jih začnite vsaj štirinajst dni pred odhodom na dopust. Ne pozabite piti dovolj tekočine, ki je ključna, če želite preprečiti zaprtje. Tako driska kot zaprtje namreč zelo dehidrirata telo.
Priznavamo, da smo tudi sami osupli nad napakami, ki jih ljudje počnemo, ker ne razumemo delovanja želodca. Preprečite slabe scenarije in pravočasno prisluhnite svojemu želodcu. Verjeli ali ne, težave lahko obvladamo v zelo kratkem času. Priročnik prelistajte na Znanje.zazdravje.net
PREBAVNE TEŽAVE:
» pijte samo ustekleničeno vodo – z njo operite tudi vse sadje in zelenjavo,
» izogibajte se pitju vode iz pipe – enako velja za led, zato naročajte pijačo brez ledu,
» izogibajte se hladnim narezkom (z mesom, nepasteriziranimi siri in jogurti, saj so lahko vzrok okužb),
» izogibajte se majonezi,
» morska hrana je lahko vzrok številnih
prebavnih težav, kar zlasti velja za školjke, velja tudi to, da manjše ribe povzročajo manj težav kot velike.
Če strnemo: pazite, kaj jeste in pijete, skrbite za redno higieno rok, uživajte dobre probiotike in vaš dopust bo skoraj zagotovo minil brez težav. Naj vam nanj ostanejo le lepi spomini.
BESEDILO: TAMARA BUKOVEC
Ko govorimo o zdravju črevesja, nas večina najprej pomisli na probiotike oziroma koristne bakterijske seve, ki izboljšujejo zdravje našega mikrobioma. Pa je res tako?
Prehrana je bila in je še naprej najmočnejša metoda za ohranjanje dobre forme črevesne mikrobiote. Če bi si naše črevesje izbiralo dieto, bi se predvsem zaradi raznolikosti odločilo za rastlinsko sredozemsko prehrano, ki je tudi znanstveno podprta dieta za izboljšanje zdravja črevesja. Zakaj je tako?
Raznolika rastlinska hrana zagotavlja predvsem vlaknine, nekatere minerale, vitamine in druga hranila (npr. polifenoli), ki jih celice resda ne morejo prebaviti, vendar se z njihovo pomočjo poveča vrednost kratkoverižnih maščobnih kislin.
Nasprotno pa lahko neuravnoteženo in skrajno prehranjevanje (pretiran vnos živil z visoko vsebnostjo živalskih beljakovin in maščob) povzroči zmanjšanje števila črevesnih mikrobnih genov in ogrozi celovitost črevesne pregrade.
Rastlinske beljakovine prispevajo k množenju koristnih bakterij, krepijo črevesno pregrado in omilijo vnetja. Na drugi strani lahko prehranjevalni vzorci z veliko beljakovinami in malo ogljikovimi hidrati, kot sta denimo paleolitska in ketonska dieta, hitro pripeljejo do škodljivih sprememb v črevesni mikrobioti in dolgoročno pomenijo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Pri izbiri diete je pomembno, da uživamo raznoliko in polnovredno rastlinsko hrano, s čimer poskrbimo tudi za raznoliko in pestro sestavo mikroorganizmov v črevesni mikrobioti.
Kratkoverižne maščobne kisline imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja prebavnega trakta ter posledično prispevajo k splošnemu dobremu počutju.
Prehranske vlaknine, ki jih vsebujejo zelenjava, sadje, žita in stročnice, se ne absorbirajo, pač pa v debelem črevesju fermentirajo, saj so hrana črevesnih bakterij. Pri tem bakterije ustvarjajo kratkoverižne maščobne kisline. Vsebnost vlaknin v prvi vrsti pomaga do primerne konsistence blata in njegovega hitrejšega prehajanja. Proces fermentacije s sproščanjem plinov, še posebno ogljikovega dioksida, naredi črevesno okolje bolj anaerobno (nizka vsebnost kisika) in zavira rast patogenov, ki uspevajo v okolju z višjo vsebnostjo kisika.
Telo vsrka od 90 do 95 odstotkov kratkoverižnih maščobnih kislin, preostanek pa jih hrani druge bakterije, dokler se ne izločijo z blatom. Glavne kratkoverižne maščobne kisline so acetat, propionat in najbolj raziskani butirat (njihovo razmerje v črevesju je 60 : 20 : 20).
Butirat vpliva na ustrezen pH v črevesju, ta pa prispeva k razmnoževanju mikroorganizmov, hkrati pa preprečuje kolonizacijo patogenov in povečuje vsrkavanje mineralov, kot je železo.
Kratkoverižne maščobne kisline celicam debelega črevesa zagotavljajo energijo, poleg tega jim pomagajo pri regeneraciji in ohranjajo neprepustnost črevesne pregrade. Butirat spodbuja nastanek
tesnih stikov med črevesnimi celicami, zaradi česar je črevo neprepustnejše. Povrhu pomaga pri tvorbi sluzi, ki kot nekakšen gel varuje črevesne celice pred patogeni. Ta sluz je hkrati življenjski prostor in vir hranil za koristne bakterije.
Najbolj znana in raziskana korist butirata je uravnavanje vnetnega odziva, saj deluje kot protivnetna molekula, zaradi česar preprečuje presnovne bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen.
Ključ do zdravja je torej zdravo črevesje, do tega pa pridemo z uživanjem zdrave hrane in zadostnih količin navadne vode ter z vsakodnevnim gibanjem. Ne omejujmo se na trende prehranske industrije, dovolj bo, če si privoščimo sezonsko polnovredno rastlinsko prehrano in uživamo v sveže pripravljenih obrokih. Izogibajmo se vnaprej pripravljenim obrokom, konzervirani hrani ter hrani, polni aditivov, umetnih arom, barvil in sladil.
Vir: https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/why-short-chainfatty-acids-are-important-for-a-healthy-gut/ https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/are-increasinglypopular-dietary-trends-beneficial-for-optimizing-gut-health/
BESEDILO: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.
Dobro počutje, zdravje in lepota so zelo odvisni tudi od zdravja črevesja. To pa je ob stresnem življenjskem slogu v vse bolj toksičnem svetu na resni preizkušnji zaradi kopičenja toksičnih črevesnih oblog. Od kod ta problem in kako ga odstraniti s kisikom?
Črevesje vsak dan predela približno trinajst litrov hrane, tekočine in notranjih izločkov. Dobro delovanje in zdravje črevesja je osnova, da ta proces poteka brez zapletov. Tako se telo oskrbi z vsemi potrebnimi hranili ter se obenem brez težav znebi obilice odpadnih produktov prebave in številnih drugih strupnin, ki jih telo skozi jetra (in žolčnik) izloča v črevo.
Po mnenju nekaterih celostnih terapevtov je
optimalno, če blato izločamo od tri- do štirikrat na dan, kar pomeni, da se je prebava – in s tem izločanje blata – pri sodobnem človeku precej upočasnila. Večina nas namreč izloča enkrat na dan, številni pa še redkeje, kar je dobra osnova za kopičenje črevesnih oblog. Sicer na splošno zdravi ljudje se vse pogosteje srečujejo tudi z občasnim ali kroničnim zaprtjem, ki še pospeši nastajanje črevesnih oblog.
Dolgotrajnejše ko so težave s črevesjem, večja je možnost izgube ravnovesja in s tem nastanka številnih tegob. Razlogov za to je več. Eden od njih je v tem, da se zaradi oblog iz zastaranega blata, prilepljenih ob sluznico črevesja, prebavljeni delci zaužite hrane težko in nepopolno vsrkavajo v telo. Posledično telo ne pride do optimalne oskrbe z vitamini, minerali ter drugimi vitalnimi snovmi, potrebnimi za zdravje, dobro počutje in lepoto. Drugi razlog je nenehno obremenjevanje jeter, imunskega sistema in telesa nasploh s krožečimi toksini, ki iz črevesnih oblog uhajajo nazaj v telo. To lahko dolgoročno vodi v številna obolenja, zato je v celostnih medicinah čiščenje črevesnih oblog pogosto prvi ukrep naravnega obvladovanja domala vseh težav.
Stresen in hiter življenjski ritem v vse bolj toksičnem okolju je odlična osnova za nastanek črevesnih oblog, ki se jih lahko nabere tudi do devet kilogramov. Nezadostno pitje vode, uživanje preveč predelane hrane z malo vlakninami, preveč sladkorja in
mesa, številne kemikalije (ostanki pesticidov, hormonov in antibiotikov), GSO v hrani, preobilno in prepogosto hranjenje, pitje umetnih pijač in alkohola, jemanje sinteznih zdravil, psihični stres (žalost, skrb, pohlep, …), toksične snovi v kozmetičnih sredstvih, premalo gibanja, toksično delovno in bivalno okolje … Vse to so dejavniki, ki prispevajo k počasnejšemu izločanju blata in kopičenju toksičnih črevesnih oblog. Na črevesne stene se namreč vztrajno nabirajo ostanki hrane, tam gnijejo in obenem omogočajo razrast patogenih mikroorganizmov, ki se ob porušeni črevesni flori organizirajo v trdovratne biofilme (bakterije v njih so imunskemu sistemu in številnim terapevtikom težko dostopne). V zastalo blato se ulovijo tudi strupene kemikalije, ki jih zaužijemo ali pa jih v črevo izločijo jetra.
Čutimo jih lahko v obliki napihnjenosti, zaprtja, slabega zadaha, močnega telesnega vonja, težav s kožo (izpuščaji, akne …), problemov s telesno težo, slabega apetita, utrujenosti, pomanjkanja energije, nihanja razpoloženja, bolečin v hrbtu, šibkega imunskega sistema …
Poleg že znanih načinov, kot sta klistiranje in uporaba odvajal, se čedalje bolj uveljavlja nežno, vendar učinkovito čiščenje črevesnih oblog ob pomoči kisika. Tako klistiranje kot odvajala imajo svoje omejitve, ki jih kisik nima. Klistiranje pomaga predvsem pri čiščenju oblog v debelem črevesu, ne doseže pa oblog v tankem črevesu. Številna odvajala, tako sintetična kot zeliščna in tista, ki temeljijo na vlakninah, lahko razdražijo črevo. Poleg tega je njihova uporaba neprijetna ali pa celo ustvarijo odvisnost (polenijo črevo). Obenem pretežno čistijo lumen črevesa, ne pa toliko črevesnih oblog. Čiščenje črevesnih oblog s kisikom pri nas sicer ni prav znano, vendar ga v svetu uporabljajo že več desetletij; v tem času se je izkazalo kot varno in učinkovito ter brez neželenih učinkov, značilnih za odvajala. Še več, čiščenje črevesnih oblog s kisikom doseže črevesne obloge tako v debelem kot v tankem črevesju.
Primer kakovostnega čistilca črevesnih oblog s kisikom, ki je v svetu v uporabi že dobrih 24 let in je
“Iznajdba
Nikole Tesle iz leta 1898”
TM
Oxy Powder
• primerno za vegane in vegetarijance,
• 60 ali 120 kapsul
naročila in informacije
torej dodobra preizkušen, je prah iz magnezija, na katerega je vezan stabiliziran kisik (tako imenovani ozoniran magnezijev oksid). Prvi tovrstni pripravek je nastal na osnovi vizije in raziskav Nikole Tesle. Tesla se je temu področju posvetil, ker je imel vizijo, kako trpi in umira zaradi težav, izvirajočih iz črevesja. Tako je v sodelovanju z dr. Eugenom Blassom nastal prvi praškasti pripravek s kisikom za uživanje, namenjen tudi temeljitemu čiščenju celotnega črevesja. Pozneje je ta pripravek izpopolnil dr. Edward Group, ki je iskal načine, kako učinkovito, vendar nežno in brez znanih neželenih učinkov odvajal (krči, napihovanje, zaprtje, odvisnost od odvajal …) očistiti celotno črevo in tako učinkovito podpreti samozdravilne moči ljudi z različnimi tegobami, vključno s kroničnimi obolenji, okužbami ali celo rakom. Nastal je še bolj potenten pripravek s stabiliziranim kisikom z boljšo absorpcijo, opisan tudi v knjigi dr. Edwarda Groupa The Green Body Cleanse.
Prednost formule s stabiliziranim kisikom (»magnezij s počasi sproščajočim se kisikom«) je v tem, da se enoatomski kisik počasi (dvanajst ur) sprošča, in to šele po zaužitju, torej po tistem, ko pripravek prispe v črevo. Kemijska reakcija, ki poteka ob sproščanju kisika, nežno utekočinja ostanke blata, zalepljene na črevesne stene, in pospeši razkroj drugih odpadnih produktov prebave. S tem se znatno olajša izločanje črevesnih oblog, skupaj z ujetimi toksini. Sproščeni kisik v črevesju tudi prispeva k raztapljanju biofilma in ustvarja neugodno okolje za patogene mikrobe. To obenem podpre razvoj zdrave črevesne flore, ki je nujna za normalno delovanje črevesja in zdravje črevesne sluznice. Koristi tovrstnega čiščenja črevesnih oblog so torej številne, med njimi tudi odpravljanje težav z občasnim zaprtjem ter seveda izboljšanje splošnega počutja, zdravja in lepote.
V osnovi čiščenje črevesnih oblog s kisikom traja od pet do sedem dni. Za to so še posebno primerni topli meseci. Po izkušnjah dr. Groupa in številnih drugih celostnih terapevtov je treba zvečer zaužiti toliko kapsul (štiri, pet ali več naenkrat), da naslednji dan spodbudijo od tri do pet odvajanj. Vabljeni, da si več o uživanju kisikovih pripravkov za čiščenje črevesnih oblog in o vsem, kar je treba pri tem upoštevati (primerna rastlinska prehrana, hidracija, probiotična podpora …), preberete v istoimenskem članku na portalu www.zazdravje.net.
O tem, kako pomembna je lahko konoplja za ravnovesje naše kože, celo v primeru, ko ga izgubimo, smo se pogovarjali z doc. dr. Tanjo Bagar z Mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna – avtoriteto s področja poznavanja moči konoplje v teoriji in praksi.
A: Vemo, da nam kanabinoidi iz konoplje lahko pomagajo pri različnih težavah, kot so artritis, glavobol, stresna napetost, nespečnost, slab spomin, srčno-žilne težave … toda ali enako velja tudi pri težavah s kožo?
T: Enako kot vsako tkivo v telesu ima tudi koža endokanabinoidni sistem. Koža je še posebno zanimiva zaradi številnih vidikov. To je naš največji telesni organ, ki meri do 2 kvadratna metra in tehta približno 3,5 kilograma. Ni samo ovoj naših organov in tkiv, ampak ima veliko nadvse pomembnih
INTERVJU Z DOC. DR. TANJO BAGAR JE PRIPRAVILA ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.
bariernih in zaščitnih funkcij. Brez kože bi naše telo dobesedno izhlapelo. Vse vrste celic, ki sestavljajo našo kožo, in vse njene plasti so sposobne proizvajati lastne kanabinoide in imajo receptorje zanje, celo lasni mešički. Tudi v koži kanabinoidi igrajo podobno vlogo kot v drugih organih: pomagajo ohranjati biokemijsko ravnovesje. Za zdravje celotnega telesa in tudi kože je ključno, da so procesi v telesu zelo natančno uravnani. Reakcije v celicah in organih potekajo časovno in prostorsko zelo natančno uravnano: kot dobra švicarska ura, bi lahko rekli. Čeprav v telesu potekajo številni procesi, pa vemo, da mora biti večina parametrov v strogih mejah, denimo naša telesna temperatura in pH-vrednost. Če si ogledamo tipičen laboratorijski izvid iz laboratorija, ima večina parametrov zgornjo in spodnjo mejo, znotraj katere je delovanje našega telesa optimalno. Temu pravimo dinamično ravnovesje ali homeostaza. Prav pri ohranjanju tega dinamičnega ravnotežja so kanabinoidi zelo uspešni, tako naši lastni, torej endokanabinoidi, kot tudi tisti iz konoplje – fitokanabinoidi.
A: Ali sploh obstaja težava kože, na katero kanabinoidi in druge
bioaktivne molekule iz konoplje ne bi imeli nobenega vpliva?
T: Večina težav s kožo kaže na katero od oblik neravnovesja, naj gre za vnetja (dermatitisi, psoriaza) ali za neravnovesje v mikrobiomu kože (akne, izpuščaji). Raziskave kažejo, da je celo pretirano staranje kože neravnovesje, saj kaže na to, da koža neuspešno odstranjuje proste radikale. Ti se zato kopičijo in poškodujejo kožne celice, poškodujejo strukturo kolagena in krajšajo telomere, naše notranje ure. Menim, da je za zdravje kože nujen dobro delujoč endokanabinoidni sistem, in ustrezno dodajanje kanabinoidov v primernih odmerkih bo zagotovo pozitivno vplivalo na zdravje kože, ne glede na to, za kakšne težave gre.
A: Verjetno se v praksi srečujete tudi z ljudmi s hudimi težavami s kožo. Kakšno moč ima konoplja v takih primerih?
T: Največ izkušenj imamo pri kroničnih stanjih kože, kot sta psoriaza in atopični dermatitis, pa tudi pri hudih aknah in brazgotinah, ki ostanejo po njih. Večkrat se tudi zgodi, da ljudje s psoriazo začnejo jemati kanabinoide zaradi kake druge težave, recimo zaradi bolečin ali nespečnosti, nato pa poročajo, da se je stanje kože zelo izboljšalo. V zvezi z učinkom kanabinoidov na kožo in procesi
v njej je bilo opravljenih že veliko raziskav. Med kanabinoidi sta še posebno dobro raziskana CBD in CBG: imata izjemne protivnetne, imunomodulatorne in tudi protimikrobne učinke. Njuna uporaba kaže odlične učinke pri vnetjih na koži in stanjih, pri katerih je porušeno mikrobno ravnovesje (akne, pogoste okužbe …). Ko nastopijo trdovratne težave s kožo, se je pomembno zavedati, da pogosto kažejo na sistemsko neravnovesje, zato se jih je treba lotiti celostno. To zlasti velja za resna stanja, kot so maligni melanomi.
A: Kdaj ni dovolj, da pri težavah s kožo konopljine pripravke nanašamo le lokalno, kdaj je torej potrebno še uživanje konopljinih pripravkov?
T: Kanabinoidi so topni v maščobah in težje prehajajo v globlje plasti kože. Zato včasih ne zadošča, da CBD ali CBG nanašamo le na kožo. Veliko je odvisno od tega, kako dolgo že imamo težave s kožo, pa tudi od tega, ali imamo še kake druge simptome, ki kažejo na neravnovesja v telesu (slab spanec, prebavne težave, slaba mišična moč, »luknjast« spomin, pogosto zbolevanje za sezonskimi okužbami). V takih primerih je zagotovo bolj smiselno kanabinoide jemati sistemsko – ko se v telesu vzpostavi dobro ravnovesje, bo zdrava koža samodejna posledica.
A: Kakšne so vaše izkušnje? Ali je konoplja čarobna palčka, ki zmore sama obvladati vse težave – ali je tudi pri tej kraljici rastlin vseeno potreben celosten odnos in je konoplja le pomemben del celostnega pristopa k naravnemu obvladovanju težav?
T: Konoplja in kanabinoidi so izredno potentne molekule s širokim spektrom pozitivnih učinkov, nikakor pa niso čarobna palčka. Naše telo je biokemijsko kompleksno, poleg tega smo socialna bitja, torej smo veliko več kot zgolj organi in tkiva. Za dolgoročno zdravje je nujen celostni pristop: še tako odlična hrana in izjemni prehranski dodatki nam ne bodo veliko koristili, če v sebi nosimo zamere in smo denimo večino časa jezni. Če si želimo dolgoročnega trdnega zdravja in vitalnosti, moramo poskrbeti za vse svoje vidike, od telesnega in čustvenega do duhovnega in socialnega. Na konopljo in kanabinoide lahko gledamo kot na pomembna pomagala, ki prispevajo k ohranjanju notranjega
ravnovesja v čedalje bolj ponorelem svetu, polnem raznovrstnih onesnaževal in dražljajev za našo biokemijo. Niso pa čudežna palčka za vse tegobe tega sveta, odgovornost za trdne temelje zdravja je še vedno v prvi vrsti na nas.
A: Smo ravno v času poletnih oddihov pod vročim soncem. Zakaj je koristno v poletno potovalno lekarno vključiti tudi izdelke iz konoplje?
T: Že to, da ta rastlina kanabinoide proizvaja kot odgovor na UV-žarke, pove veliko. Zato konopljo gojijo pod močnimi lučmi ali na višjih nadmorskih višinah, saj tako proizvede več kanabinoidov. V moji potovalni lekarni je vedno tudi kakovostno hladno stiskano olje s kanabinoidi, ki ga uporabljam kot za-
ščito pred soncem in za nego po sončenju. Dobro je tudi vedeti, da je večina žuželčjih toksinov občutljivih na temperaturo, zato mesto pika najprej čim bolj segrejemo – z vročo vodo ali pa ogrejemo žličko in jo položimo na mesto pika. Tako uničimo toksine, nato pa mesto pika namažemo s kanabinoidno kremo, ki poskrbi za protivnetno delovanje, na koncu pa kožo še hladimo, če je potrebno. Alergij na sonce se je treba lotiti bolj celostno, saj so alergije pretiran odgovor imunskega sistema, zato je najprej treba doseči njegovo ravnovesje. V tem primeru bi priporočala oralno jemanje odmerkov CBD, in sicer že več mesecev pred poletjem. CBD je izredno imunomodulatoren, vendar ne moremo pričakovati, da bo dovolj, če bomo nekaj dni jemali po nekaj kapljic
CBD, potem pa se namazali in se podali na opoldansko sonce. Celotno telo in imunski sistem je treba spraviti v optimalno formo že pred poletjem in tudi potem velja biti previden ter se soncu izpostavljati postopoma in v času, ko ne pripeka. Če smo vrtičkarji, vemo, da sadike soncu izpostavljamo počasi in postopoma; če smo prehitri, nam to rastline lepo pokažejo. Tudi sebi namenimo vsaj tako dobro skrb in se soncu izpostavljajmo po malem, in sicer že spomladi. Tako bosta koža in endokanabinoidni sistem do poletja že v dobri formi.
A: Kaj pa otroci? Kako je z uporabo
kanabinoidov ob kožnih težavah pri otrocih? Ali obstaja kaka starostna omejitev uporabe kanabinoidov ipd.?
T: Čedalje več otrok ima že v zgodnjih obdobjih težave s kožo. To je pogosto posledica uporabe agresivnih mil in šamponov, pa tudi detergentov in mehčalcev za perilo. Naša koža nima samo barierne, temveč tudi izredno absorpcijsko funkcijo. Raziskave kažejo, da koža vsrka ogromno kemikalij, s katerimi pride v stik, in jih nato transportira v krvni obtok. V sodobni družbi prek kože vsrkamo po 5 kilogramov kemikalij na leto. Zato je tako zelo pomembno, da v stik s kožo pridejo snovi, ki jih v resnici želimo imeti v svojem telesu. Skoraj najbolje je, če na vse, kar nanesemo na kožo, gledamo enako, kot če bi to zaužili. Otroška koža je še posebno vpojna – obraz, pazduhe in dimlje imajo skoraj 100-odstotno vpojnost za spojine, ki pristanejo na koži. Neka raziskava je pokazala, da koža pri prhanju vsrka 64 odstotkov onesnaževal iz pitne vode in skoraj 100 odstotkov dišav iz izdelkov za osebno nego. Zato boste veliko naredili že s tem, da res kritično ogledate, kaj uporabljate v gospodinjstvo, in nato med detergenti in izdelki za osebno nego opravite čistko. Če to ni dovolj in težave s kožo vztrajajo, je uporaba kanabinoidov zagotovo smiselna. Ti bodo pomagali znova vzpostaviti barierno funkcijo in umirili vnetja. Kanabinoidi, predvsem CBD in CBG, so izredno varne molekule in se jih sme uporabljati tudi pri otrocih. Ker je pri otrocih homeostaza večinoma zelo blizu ravnovesja, topikalna uporaba navadno povsem zadošča.
Vabljeni, da celoten intervju (na kaj paziti pri izbiri konopljinih pripravkov, o pomenu kemovarov konoplje za posamezno problematiko, o vznemirljivih novih odkritjih v povezavi s konopljo …) preberete v istoimenskem prispevku na spletnem naslovu www.zazdravje.net.
Eden od rednih bralcev revije, ki jo držite v rokah, nam je napisal, da je revija zanj »kot mesečni opomnik k bolj zdravemu načinu življenja«.
In gotovo je v vaši bližini še kdo, ki bi mu takšen »opomnik« prišel prav. Podarite mu naročnino!
Znaša le toliko, kot imamo stroškov s pošiljanjem (8 € za 6 številk na leto), saj je revija sicer brezplačna.
Prek spletne knjigarne Znanje.zazdravje.net
Z bančnim nakazilom na TRR: SI56 0201 1025 5748 080
Podatki na UPN-nalogu:
Prejemnik: Društvo Ognjič, Planina na Pohorju 44, 3214 Zreče
Namen: (OTHR) Prispevek za obveščanje
Sklic: datum (npr.: 10022022)
Če se naslov za pošiljanje razlikuje od naslova
plačnika, nam naslov za pošiljanje novic sporočite še na: novice@zazdravje.net ali na Društvo Ognjič, Planina na Pohorju 44, 3214 Zreče.
Imate raje spletni »opomnik« za zdravje?
Prijavite se na e-novice, ki vam bodo vsak petek postregle z izbranimi aktualnimi prispevki, nasveti, novostmi in recepti.
https://www.zazdravje.net/enovice/
BESEDILO: SANJA LONČAR
Tudi ko se slečemo, nismo goli. »Oblečeni« smo v milijarde mikrovarnostnikov, ki so sestavni del zaščitne plasti kože. Tako imenovani acidolipidni ščit oziroma kislinskomaščobna zaščita kože igra še posebno pomembno vlogo poleti, ko jo izpostavljamo soncu, sladki in slani vodi ter drugim vplivom.
Ko nam poleti hrana ali voda, ki je nismo vajeni, povzroči drisko ali kake druge težave, takoj vemo, da se je porušil črevesni mikrobiom. Manj pa smo pozorni na porušenje kožnega mikrobioma, ki ima včasih celo bolj dramatične posledice. Če se boste letos odpravljali na bazen, lahko pričakujete, da bo voda zelo klorirana. Številni lastniki kopališč namreč visoke stroške energije kompenzirajo s cenejšim – in za kožo agresivnejšim – čiščenjem vode s klorom. Najbolj klorirani so otroški bazeni
in masažne kadi. Koliko klora je v bazenu, najlažje ugotovite po stopnji smradu kopalk. Čez nekaj dni vpliv bazenskega klora mnogi začutijo tudi v obliki razdraženih sluznic, vaginalnih okužbah in glivic na nohtih ali koži stopal.
POLNA NEVARNIH MIKROBOV?
Ne, polna so klora in drugih agresivnih kemikalij, ki poleg nevarnih mikrobov pobijejo tudi koristne, ki sestavljajo varovalno plast kože in sluznic. Ko nas klor dobesedno opere in raztopi kožno zaščito, smo lahek plen patogenov, ki utegnejo biti prisotni povsod – na natikačih, tleh … Poleti se tudi veliko znojimo, zaradi česar se pogosteje prhamo, to pa skupaj z uporabo agresivnih mil povzroča podobne težave. Ali ste vedeli da po uporabi penečega mila koža potrebuje celih devet ur, preden obnovi kislinsko-maščobno zaščitno plast? Zaradi naštetega naša koža veliko bolj kot negovalne kremice potrebuje pomoč pri ohranjanju zdravega mikrobioma.
Normalizacija sestave kožnega mikrobioma je domala univerzalna pomoč, ki preprečuje vnetja in prehitro staranje kože. Se še spomnite, kako so nas mame, kadar nas je na morju opeklo sonce, mazale
z jogurtom? Imele so prav! Jogurt (z živimi sevi) je bil boljša pomoč kot vsaka krema. To dandanes potrjujejo tudi znanstvene raziskave, ki ugotavljajo, da je okrepljeni kožni mikrobiom obenem odlična zaščita proti poškodbam, ki jih pri sončenju povzročijo UVB-žarki. Probiotiki blažijo oksidativni stres, ki je posledica zunanjih dejavni kov – preprečujejo pojav opeklin in sončnih peg, v večjih koncentracijah pa probiotične formule prispevajo celo k zmanjšanju globine gubic in odpravljanju hiperpigmentacije.
Probiotike v obliki kapsul je težko uporabiti na koži. Veliko lažje in obenem učinkovitejše je, če po koži popršite fermentirane probiotike in efektivne mikroorganizme v tekoči obliki (na primer Multi EM ferment). Skrb za ravnovesje kožnega mikrobioma preprečuje pojav glivičnih okužb na stopalih in intimnih predelih. Ker probiotična pomoč deluje protivnetno, se bodo praske in odrgnine hitreje zacelile, če jih boste popršili
s tekočim probiotičnim pripravkom. Nekritična uporaba antibiotičnih pršil vselej prinaša tveganje, da bo del mikrobov preživel in razvil odpornost na antibiotike, medtem ko mikroorganizmi zgolj okrepijo naravno obrambo in težavo uredijo brez tveganja, da bi patogeni razvili odpornost. Za vse, ki se želijo izogniti agresivnim dezodorantom, zlasti po depilaciji ali britju, je uporaba tekočih efektivnih mikroorganizmov odlična rešitev, saj preprečujejo vnetja in niso agresivna.
Ko ugotovite, koliko težav je mogoče odpraviti ob pomoči mikroprijateljev, boste veliko bolj brezskrbno uživali v poletnih radostih. Tudi pakiranje za dopust bo preprostejše, potovalni kovček pa lažji.
Negovanje kože in sluznic od znotraj in od zunaj je naš najboljši varnostnik pred poletnimi nevšečnostmi.
2
Večstopenjsko fermentiran eliksir z edinstvenim spektrom 31 Efektivnih Mikroorganizmov in biodostopnimi hranili iz 31 zelišč.
Za podporo imunskemu sistemu. 20 milijard dobrodejnih EM v dnevnem odmerku 20 ml.
+ imunski sistem | + prebava | + celična zaščita
+ energija | + antioksidant | + koncentracija + razpoloženje
Polemike o smotrnosti dodajanja vitamina D že pri dojenčkih so v zraku, odkar vlada ta doktrina. Gre za eno od najbolj perečih in pogostih razprav na raznovrstnih starševskih platformah. Na drugi strani pa povsem pozabljamo na moč sonca kot edinega resnično naravnega vira vitamina D.
In je završalo! Kako, prosim? Sonce? Sonce vendar škoduje! Sonce povzroča raka! Vse to je res. Tako kot je res, da enake učinke povzroča tudi panično umikanje pred sončnimi žarki. Še posebno, če to počnemo že z majhnimi otroki. Oboje pa je nedvomno tudi posel, ki čedalje bolj cveti. Na trgu je kar nenadoma ogromno pripravkov z vitaminom D (če se želimo izogniti tistemu na recept), še dlje pa je na prodajnih policah na tisoče čudežnih krem, ki naj bi nas obvarovale pred nevarnimi sončnimi žarki. Kje je torej prava mera?
Odgovor ni enoznačen. Pri tem je namreč potrebne kar nekaj zdrave kmečke pameti. Z dojenčkom nikakor ne gre hoditi na žgoče sonce, vendar to ne pomeni, da ga moramo pred soncem varovati ves dan. Dopoldne in pozno popoldne je »vozičkanje« popolnoma varno, saj ima voziček strešico, dojenček je vsaj deloma oblečen, paziti moramo le, da mu sonce ne sije naravnost v obraz. Nikakor pa vozička ni treba z vseh strani zapirati s tetra pleničkami. Nekaj posrednega sonca mu bo kvečjemu dobro delo. Pri tem seveda velja biti zmeren – skrbimo za ustrezno hidracijo. Če otročka med sprehodom podojimo, to storimo v senci, sicer pa ga zaščitimo s klobučkom.
Kaj pa zunaj vozička? Nekoliko večji dojenčki že radi kobacajo. Na vrtu jim v senci pogrnimo odejico, jih po potrebi zaščitimo z oblačili – in brezskrbno odkrivanje trav in cvetlic se lahko začne. Seveda se temu izognemo sredi dneva, ko je sonce najvišje in ko prodira celo skozi najgostejše drevesne krošnje.
Znašli so se tudi proizvajalci posebnih oblačil za zaščito pred soncem. Tako lahko malčkom kupite posebne majčke in klobučke, v katerih lahko brezskrbno plavajo. Tako boste izognili uporabi krem z zaščitnim faktorjem, vprašanje pa je, v kolikšni meri so tovrstna oblačila iz umetnih materialov primerna za dolgotrajno uporabo na nežni otroški koži.
Mehanska zaščita so lahko tudi povsem običajna oblačila, vendar naj bodo lahna ter izdelana iz kar se da naravnih materialov, kot so bombaž, lan, svila … Še klobuček in primeren čas dneva, pa boste lahko brez skrbi, da bo sonce škodovalo vašemu sončku.
Seveda otroka ne moremo v celoti oviti v oblačila. Ko se z njim odpravite na kolesarjenje, denimo, ali pa je otrok dalj časa v morju/na plaži (zlasti ob neprimernih urah), mehanska zaščita ni dovolj. Takrat je seveda treba poseči tudi po kremah z zaščitnim faktorjem. Roko na srce, vsi otroci niso najbolj zadovoljni, če se morajo kopati v oblačilih, četudi so tista hitro sušeča. Še posebno letos, ko skorajda nismo imeli priložnosti, da bi kožo
BESEDILO: SABINA TOPOLOVECpostopno privadili na sonce, je previdnost pri sončenju še kako na mestu.
Konec maja, ko smo naposled dočakali sonce, je bilo že tako močno, da bi posledice utrpela tudi odrasla oseba, ki bi se soncu dalj časa izpostavljala brez ustrezne zaščite. To vam lahko potrdi vsakdo, ki je konec maja kolesaril ali vrtnaril brez mehanske zaščite ali uporabe kreme z zaščitnim faktorjem.
KATERO KREMO IZBRATI
V POPLAVI IZDELKOV?
V prvi vrsti takšno brez spornih umetnih dodatkov, kot so kemični filtri. Te vsebujejo konvencionalni pripravki, ki jih najdete na vseh trgovinskih policah in v vsaki lekarni. Glede na uradna priporočila o količini kreme, ki jo je treba nanesti na kožo, so ti izdelki neprimerni, še posebno za nežno otroško kožo. Vemo namreč, da ves arzenal kemije zelo hitro prodre v otroški krvni obtok in lahko dolgoročno prinese zelo neljube posledice.
Veliko varnejši so povsem naravni pripravki za zaščito kože pred soncem, saj vsebujejo mineralne filtre, ki niso razdrobljeni na nanodelce. Takšne kreme pa imajo eno slabost – so slabše mazljive in
na koži puščajo belkasto plast. Toda prav to je lahko – še posebno pri otrocih – tudi velika prednost. Tako namreč hipoma vidimo, na katerih mestih je treba nanesti še nekaj kreme. In resnici na ljubo –otrok, zlasti majhnih, ta belkasti lesk nikakor ne moti, starši pa smo lahko mirnejši, če otrok nikakor noče iz morja.
Pomemben pa ni le mineralni filter, temveč celotna sestava kreme. Weleda ponuja tudi še posebno nežno kremo oziroma mleko za najmlajše (s faktorjem 50 ali 30). Obe različici vsebujeta planiko, rastlino, ki je med svojim domovanjem v visokogorju razvila globoko prijateljstvo s soncem. Tako kot se planika zna zaščititi pred njegovimi neželenimi učinki, to modrost prenaša tudi na nas, če uporabimo njene zdravilne moči v pripravkih. Ekološko kokosovo olje in karitejevo maslo v kombinaciji s planiko ter mineralnimi filtri zagotavlja povsem varno izbiro tako za dojenčke kot za večje otroke in odrasle.
Za lažjo odstranitev belega sloja kreme, pa tudi peska, mivke in drugih drobnih delcev lahko iz njihove bogate serije naravnih izdelkov za dojenčke izberete še neparfumirano negovalno olje z ognjičem.
Zaslužek, ki ga pobere industrija sredstev za zaščito pred soncem, se giblje med 10 in 11 milijardami ameriških dolarjev. Večji ko je strah pred soncem, večja je poraba sredstev za zaščito pred njim.
Kremam se pridružujejo še zaščitna oblačila, nalepke, s katerimi preverjamo, koliko UV-žarkov je koža že sprejela, sredstva za po sončenju in raznovrstni prehranski dodatki, ki obljubljajo, da bomo želeno barvo dobili še hitreje. Toda v želji po zdravi barvi telo napolnimo z nezdravimi sestavinami, ki jih vsebujejo konvencionalne kreme za sončenje. Kemični filtri namreč delujejo tako, da preprečujejo dogajanja v celicah (zato jih morate nanesti pred izpostavljanjem soncu, da se vpijejo), pri tem pa jih obremenjujejo s številnimi kemičnimi snovmi. Nekatere delujejo kot hormonski motilci, najbolj problematične pa pomenijo celo tveganje za kaj hujšega.
Zagotovo je naravni ritem prijateljevanja s soncem najbolj moder način, kako kožo zlagoma navaditi in izuriti v uživanju UV-žarkov, njihovo presnovo
pa pospešiti s hrano, bogato z vitamini A, B in C. Ta modrost zahteva tudi dobro časovnico – sonce velja »uživati« v jutranjih in poznopopoldanskih urah, ko je blago in prijaznejše do telesa. Ta scenarij je žal uresničljiv le za majhen odstotek ljudi, ki si lahko življenje organizirajo tako, da vsak dan od marca do oktobra zaužijejo svoj varni odmerek sonca. Kaj pa drugi, tisti, ki po 350 dni na leto preživijo v zaprtih prostorih, potem pa skušajo pomanjkanje sonca nadomestiti v pičlih dveh tednih dopusta? Tako hitro res ne gre!
Naše zmogljivosti se povečujejo z »urjenjem kože«, kar pomeni da iz dneva v dan, ko se počasi izpostavljamo soncu, telo pridobiva »kondicijo« in počasi gradi tudi varovalni pigment, ki mu pravimo porjavelost. Da bi ta proces potekal brez stresa za kožo, potrebujemo čas. Prvi dan se soncu izpostavljamo od 5 do 10 minut, drugi dan od 15 do 20 minut, tretji dan pol ure in tako naprej. Ko smo na dopustu, se nam seveda zdi škoda biti na soncu le 10 minut, zato si pogosto prav v prvih dneh pridelamo opekline, ki nam zagrenijo življenje in rušijo zdravje kože. Zato priprave »oddelajte« doma, da boste na dopust prišli z malo bolj utrjeno kožo. Poleg zmernega uživanja sončnih žarkov je zelo pomembno, da v pripravljalnem obdobju uživate tudi čim več hrane, bogate z vitamini A, B in C, ter si očistite jetra in okrepite mikrobiom. Prav vse našteto sestavlja našo »ekipo« za predelavo in skladiščenje sončnih žarkov. Razen naštetih vitaminov sta poleti še posebej dragocena hialuron in kolagen, ki sodelujeta pri obnovi vseh tkiv, varujeta celice pred izsuševanjem in koži zagotavljata prožnost.
Dejstvo je, da telo vitamina D ne izpira – v nasprotju z vitaminoma C in B ga skladišči. Drži tudi to, da najbolj varno skladiščimo naravni vitamin D, ki ga je telo dobilo z izpostavljanjem soncu. Pri tem pa obstaja težavica – ni ga pametno »pridelati« preveč naenkrat. Tako kot bi vam zaužitje dveh kilogramov češenj naenkrat prej škodovalo kot koristilo, velja tudi za sonce. Naša zmožnost »prebavljanja« UVžarkov določa, kako hitro si z njim polnimo zaloge.
BESEDILO: ANA HAUSER
Če ne moremo po kapljicah uravnavati, koliko sonca bo vsrkala koža, je najbolje, da takrat, ko postane prevroče, »potegnemo roleto«. Naravna sredstva, izdelana na osnovi mineralnih filtrov, delujejo natanko tako – ostanejo na površini kože in mehansko ščitijo kožo pred pretiranim vdorom UVA- in UVB-žarkov. Celic ne obremenjujejo kemično, še več – če vsebujejo karitejevo ali kokosovo maslo, jojobino olje, alojo vera ter izvlečke planike ali ognjiča, bodo koži pomagali hitreje presnavljati sončne žarke in varno polniti zaloge vitamina D, in to brez tveganja za poškodbe.
Verjetno že vsi veste, da je vitamin D eden od najpomembnejših vitaminov, saj ureja hormone, povečuje imunske moči, pospešuje sposobnost regeneracije, deluje protirakavo, preprečuje osteoporozo, prispeva k razkisanju telesa in pospešuje proizvodnjo energije. Zato ne preseneča, da tako hlepimo po njem. Vitamin D torej nujno potrebujemo, žal pa zahodnjaški življenjski slog pri večini ljudi, ki živijo, delajo in svoj prosti čas preživljajo stran od narave, prispeva k njegovemu kroničnemu pomanjkanju.
Zmotno pa je porjavelost enačiti s količino vitamina D. Prav nasprotno – bolj ko postajamo rjavi, bolj se upočasnjuje pridobivanje vitamina D. V resnici se telo s pigmentiranjem brani pred vsrkavanjem UV-žarkov, zato svetlopolta oseba veliko hitreje pride do dnevnega odmerka vitamina D kot oseba temnejše polti. Kot vidite, tudi belci nismo prikrajšani, če se sončimo po pameti in se takrat, ko je sonca preveč, ščitimo na naraven način.
Na Havajih, v otoški državi Palau v Tihem oceanu, na otokih Bonaire in Aruba v Karibskem morju ter na Deviških otokih velja prepoved uporabe sinteznih zaščitnih krem. Za prepoved so se odločili, ker so ugotovili, da konvencionalne kreme za sončenje vsebujejo hormonske motilce in druge kemikalije, ki uničujejo korale in alge.
BESEDILO: SABINA TOPOLOVEC
Saj ne vemo, kdo se včasih bolj pritožuje, moški ali ženske. Drži pa, da simptomi, ki jih v dneh okrog menstruacije tako ali drugače občuti velika večina žensk, neredko v slabo voljo spravijo tudi moške. Še dobro, da jim – tako kot ženskam – ne povzročajo tudi telesnih bolečin!
Predmenstrualni sindrom oziroma PMS je torej nadloga, ki kar trem četrtinam žensk v rodni dobi vsak mesec pokaže svoje zobe, bodisi v obliki psihičnih bodisi telesnih težav. Včasih se te samo prepletajo med sabo, spet drugič nas dobesedno položijo v posteljo!
Pri zdajšnjem hitrem življenjskem ritmu ne preseneča, da marsikatera ženska težav ne ozavesti in ne
poišče vzroka zanje, pač pa preprosto potrpi. PMS ima resnično široko paleto možnih posledic, ki se lahko kažejo tako na telesnem kot duševnem stanju. Med pogostejše telesne simptome spadajo občutljive in boleče dojke, utrujenost, motnje spanja, napihnjenost in druge prebavne motnje ter glavobol, med psihične pa zlasti živčna napetost, razdražljivost, jeza in nenehna sla po hrani. Ogromno žensk ima povsem nereden cikel, vemo pa, da je prav ta zelo pogosto povezan s težavami pri zanositvi.
NIMAJO TEH TEŽAV?
Kot smo že omenili, vse ženske tovrstnim težavam, zlasti če so blage, ne namenjajo posebne pozornost ali pa jih niti ne povezujejo z menstruacijskim ciklom. Menstruacija je v sodobni družbi še vedno nekakšen tabu, o čemer priča že vrsta poimenovanj zanjo. Kot da bi jo že z napačnim imenom skušali zaobiti, jo pomesti pod preprogo. Tudi oglasna sporočila, ki nam ponujajo močno odišavljenje vložke in tampone, dojemanju menstruacije, zlasti med mlajšimi ženskami, ne delajo usluge.
Na drugi strani pa menstruacija med številnimi ženskami doživlja nekakšen preporod. Znova se vse bolj zavedamo, kako pomembni so ti dnevi v mesecu. Marsikje ženske še zdaj med menstruacijo več počivajo, se družijo v tako imenovanih rdečih
šotorih, ponekod pa so v prvih dneh menstruacije celo oproščene dela v službi. Kako vam to zveni? Ženske, ki si med menstruacijo vzamejo čas za počitek, čas, v katerem se lahko obrnejo vase ter se povežejo s svojo ženskostjo in cikličnostjo, imajo navadno manj neprijetnih simptomov. Sproščen odnos do svoje ženskosti, razumevanje, da smo lahko vsak dan v mesecu nekoliko drugačne, to drugačnost pa tudi ljubeče sprejemamo, je torej zagotovo dobra popotnica pri tem, kako, če sploh, se bodo simptomi izražali. Pri tem je vsekakor še kako dobrodošla podpora družine ter delovnega in širšega okolja.
Seveda so tu še številni drugi dejavniki, ki vplivajo na to, koliko težav s PMS utegnemo imeti. Zdrav življenjski slog je vnovič tisti, ki nam daje najboljše zagotovilo, da nas PMS ne bo vsak mesec znova pretirano zamajal. Raziskave namreč kažejo na tesno povezavo med intenzivnostjo simptomov PMS ter kajenjem, čezmernim uživanjem alkohola, nezdravim prehranjevanjem, pomanjkanjem spanja in gibanja. Pomemben dejavnik je seveda stres, ki se mu ženska v rodni dobi le stežka povsem izogne. Na hormonsko neravnovesje lahko vplivajo tudi neželeni učinki nekaterih zdravil.
konopljiko s precej večjo vsebnostjo te rastline, kot smo vajeni. To zdravilo je v resnici alternativa sinteznim izdelkom, saj simptome PMS odpravlja po povsem naravni poti in brez neželenih učinkov. Cyclodynon pomaga vzpostaviti hormonsko ravnovesje, posledično pa se omilijo tako telesni kot psihični simptomi PMS. To potrjujejo tudi raziskave, ki so potrdile njegovo izredno učinkovitost: skoraj polovica žensk po trimesečni terapiji ni več izkušala nobenega simptoma PMS.
Vitex agnus-castus (navadna konopljika)
Včasih so nam mame pripovedovale, da moramo biti ženske vsaj toliko samostojne, da si bomo zaslužile za vložke. To smo že zdavnaj presegle, saj ženske vse prepogosto podpiramo preveč vogalov hiše. Toda morda je nastopil čas, da nekoliko popustimo ter moškim, otrokom in sodelavcem dovolimo, da nas podprejo. Manj ko bo bremena na naših ramenih, bolj sproščeno se bomo lahko sprehajale skozi vsa obdobja svojega življenja.
Za marsikatero žensko je spisek vsega tistega, kar bi bilo modro kar najhitreje zamenjati za bolj zdrave izbire, preprosto prezapleten. In zagotovo obstajajo tudi številne ženske, ki kljub zdravemu življenjskemu slogu še kako izkušajo simptome PMS. Nekatere celo tako močne, da brez pomoči zdravil preprosto ne zmorejo normalno funkcionirati.
Med rastlinami, ki lahko pomagajo lajšati simptome PMS, od nekdaj slovi navadna konopljika. Morda ste tudi same že preizkusile njene moči, saj je na voljo kar nekaj prehranskih dopolnil, ki jo vsebujejo. Če vam niso dovolj pomagala, se razlog za to morda skriva v tem, da je vsebnost konopljike v prehranskih dopolnilih navadno veliko premajhna, zaradi česar ne zagotavljajo tolikšne učinkovitosti kot analgetiki. Od maja je tudi v Sloveniji na voljo Cyclodynon, povsem naravno zdravilo z navadno
Zakaj se „lepijo“ kilogrami?
Zakaj imamo premalo energije?
Zakaj se pojavlja „megla v glavi“?
Zakaj nam razpoloženje tako niha?
Ščitnica uravnava skoraj vse presnovne procese. Ko enkrat spoznate, kako deluje, kaj potrebuje in kaj jo moti, boste lahko vajeti svojega počutja vzeli nazaj v svoje roke.
Knjigo lahko prelistate in naročite na:
Cena: 12 €
Cena: 12 €
POŠTNINA GRATIS
https://znanje.zazdravje.net
(KAJ SEJEMO JUNIJA IN JULIJA)
BESEDILO: SANJA LONČAR
Prvi pomladni meseci so samo ogrevanje za pravo sezono na vrtu, ki se šele začenja. Četudi to pomlad niste bili najhitrejši v svoji ulici, ko gre za solate in grah, četudi vaši sosedje že jedo svoje paradižnike, vaši pa so visoki šele 30 centimetrov, še vedno niste veliko zamudili. Samooskrba je odvisna predvsem od zelenjave, ki jo sejemo prav zdaj. Poletna setev je namreč tista, ki jo bomo pobirali jeseni ali pa jo pustili na vrtovih in v rastlinjakih, da nas bo hranila pozimi.
Zdaj je čas za setev koromača, ki bo zares lepe gomolje naredil jeseni, pa tudi za vzgojo sadik zelja, ohrovta in brstičnega ohrovta, ki jih bomo jeseni pobirali za kisanje. S setvijo brokolija in cvetače pa raje počakajte do julija, da se rastline ne bodo izčrpavale na močnem poletnem soncu. Če imate vlažno in senčno lego, jih lahko posejete tudi prej, saj bodo rastline delale bolj počasi.
Tudi korenovke, posejane konec junija, rastejo veliko bolje kot spomladanske; obdarile vas bodo z
velikimi koreni, ki jih boste lahko v zasipnicah in mivki hranili čez zimo. Res je, da za pastinak in gomoljno zeleno ne bo več časa, zato pa je julij pravi čas za setev korenja, rumenega korenja, rumene kolerabe in repe. Tudi pesa ima kratko vegetacijsko dobo, zato vam je na voljo še nekaj časa, če si želite polnih kozarcev vložene pese.
Poletje je čas za endivijo, rukolo in radič. Sejte jih vsakih 14 dni, da si boste zagotovili kontinuirano oskrbo vse do zime … Še vedno je tudi čas za sajenje kumar in bučk. Za buče, ki imajo daljšo vegetacijsko dobo, pa ste že pozni.
Za stročji fižol niste pozni, četudi bo nekoliko zamujal za sosedovim. Če fižol pridelujete za zrnje, je bolje posegati po nizkih sortah s krajšo vegetacijsko dobo. Večina ljudi tega ne ve, toda v odvisnosti od sorte fižol dozori v 50, 60, 80 ali celo 90 dneh po vzniku. Helios in Golden Gate, ki veljata za hitri sorti, od vznika do trgatve strokov potrebujeta približno 60 dni.
Če zdaj sejete paradižnik (dobro ste prebrali – sejete!), bodo sadike nared že v nekaj tednih, vaš paradižnik pa bo morda celo veliko bolj zdrav od tistega, ki je moral v zaprtih prostorih preživeti dolgo zimo in deževno obdobje. V tem primeru svetujem, da izbirate med sortami z manjšimi plodovi, saj bodo paradižniki lepo delali tudi takrat, ko bodo noči že hladnejše, kar pomeni, da boste pridelek pobirali še dolgo v jesen. Domači paradižnikovi omaki je vseeno, ali ste paradižnik pobirali junija ali septembra! Pomembno je, da je vaš, okusen in zdrav.
Ne zamudite niti obilja, ki ga ponujajo travniki in gozdovi. Bezgovi cvetovi, šentjanževka, rman, semena kumine, različna zelišča … Vse to še čaka na vas.
NAREDI SAM!
Videonapotke za pridelavo sadik najdete tudi na naslovu https://delavnice.zazdravje.net, in sicer pod naslovom Hitri tečaj vzgoje sadik.
Vsi, ki berete te novice, veste, da obstaja veliko informacij, ki ne dobijo svojega prostora v osrednjih medijih.
Zato v informacijskem središču Zazdravje.net poskušamo ostati glas vseh, ki vztrajno odpirajo prave teme, razmišljajo s svojo glavo, delajo po svoji vesti in so glasni tudi takrat, ko to ni ne lahko ne prijetno.
Ukvarjanje z aktualnimi temami, predlaganje zakonodajnih pobud, preučevanje raznovrstnih tehnologij, vse to zahteva veliko časa in tudi stroškov. Za drugo stran sistematično delajo najbolje plačani lobisti na planetu. Kdo pa dela za vas?
Podprite nevladne organizacije, ki z drobtinicami premikamo gore in večinoma delujemo na »srčni pogon«.
Lani je 1640 oseb, ki so nam donirale delež dohodnine, omogočilo, da te brezplačne novice redno bere več kot 100.000 ljudi in da se lahko ukvarjamo s številnimi pobudami, od katerih bo odvisna prihodnost vseh nas. Pridružite se našim donatorjem, da bomo lahko skupaj naredili še več.
Prosimo, namenite nam del svoje že vplačane dohodnine, pošljite nam nekaj znamk A, donirajte, sebe ali koga drugega naročite na naše novice, delite naše objave, prebirajte naše priročnike. Držimo skupaj, za varnost vseh nas.
(ime in priimek davčnega zavezanca)
(podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka)
(poštna številka, ime pošte)
Skenirajte QR KODO ali odprite: www.zazdravje.net/donacije
(davčna številka)
(pristojni finančni urad, izpostava)
ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije
Ime oziroma naziv upravičenca
Društvo "Ognjič" za naravno in kvalitetno življenje
Davčna številka upravičenca
49145738
Odstotek (%)
1 %
v/na dne
(podpis zavezanca/ke)
Zaradi zaščite osebnih podatkov prosimo, da stran odrežete, prepognete in zalepite.
BESEDILO: SANJA LONČAR
To leto je monilija vzela svoj davek na številnih drevesih češenj in sliv. Tudi drugega sadja bo manj. Še vedno pa je povsod okrog nas obilje, ki samo čaka na vse, ki ga znajo prepoznati. Eden od največjih zakladov mojega vrta so vrtnice.
Te dni iz njih izdelujemo zdravilne in gurmanske pripravke vseh vrst. Če še vedno niste odkrili, kako okusne so lahko vrtnice, predlagam, da prijateljevanje z njimi začnete z nekaj preprostimi recepti.
To, da se vrtnice razlikujejo po vonju, zatrdno veste. Večje presenečenje je, da se precej razlikujejo tudi po okusu. Tako kot imajo jabolka zlati delišes, topaz in bobovec povsem različne okuse, se tudi vrtnice razlikujejo po aromi, kislosti in grenčinah. Mi ne verjamete na besedo? Osmukajte nekaj cvetov dišečih neškropljenih vrtnic, tj. odtrgajte le cvetne lističe, in jih namočite v vrču vode. Pustite jih stati nekaj ur ali čez noč – in dobili boste odlične napitke za poletne dni.
Vrtnice prijetno hladijo, znižujejo raven stresnih hormonov, preprečujejo okužbe v prebavilih, delujejo protivnetno … in še bi lahko naštevali. Pitje napitkov iz vrtnic bo vaše intimno razmerje s temi čudovitimi rastlinam dodatno poglobilo – spoznali jih boste tudi prek potenciala, ki večini ljudi ostaja skrit.
Pri nas vrtnice uživamo kot dodatek pestom, solatam, slanim namazom in solatnim polivkam. Iz njih izdelujem vrtnično sol za začinjanje jedi, alkoholne izvlečke za regeneracijo živčevja, hidrolat za kožo, sladka krona pa je vrtnična marmelada.
Podrobne recepte in napotke smo posneli – v obliki spletne delavnice so vam na voljo na spletnem naslovu delavnice.zazdravje.net.
Preden žalostno ugotovite, da ste spet zamudili, vam bom zaupala še eno skrivnost. Veje imajo tik po cvetenju največji potencial za nove potaknjence. Zato je obrezovanje po cvetenju, zlasti pri starih sortah, zelo koristno opravilo. Odrezane veje namesto na kompost potaknite na senčno in vlažno mesto ter si tako z nekaj malega sreče in pozornosti ustvarite nove vrtnice. (Natančni napotki za razmnoževanje so tudi del zgoraj omenjene delavnice.)
SKUPAJ JE PREPROSTO
BESEDILO: ALENKA ŠOŠTARIČ
Mariborski člani Društva Samoskrbni. net smo se letos odločili za skupno samooskrbo s krompirjem. Projekta smo se lotili resno: kupili smo semenski krompir Kmetijskega inštituta Slovenije KIS Vipava, KIS Krka. Člani skupine Prekaljeni smo prijavili količine krompirja, ki ga želimo pridelati za ozimnico. Skupaj smo se ga odločili pridelati dve toni, temu pa smo prilagodili tudi površine in količine.
Vsak od prijavljenih članov se je zavezal, da bo sodeloval pri delih na njivi. Dobro njivo, na kateri niso bila nikoli uporabljena umetna gnojila, pač pa samo zeleno gnojenje, smo dobili v brezplačen najem.
Tako smo tretjo majsko nedeljo, po dolgotrajnem »monsunskem« deževju, končno lahko prvič okopavali svoj krompir. Navdušenje je bilo veliko, občutenje posebne energije in povezanosti pa neverjetno. Naše poslanstvo, skupnostno gojiti ekološko zelenjavo za samooskrbo, je vzcvetelo! Z lahkotnostjo smo med pogovorom z motikami švigali med grmički krompirja. Opravili smo v samo dveh urah!
Za zdaj našemu krompirju dobro kaže. Zemlja je odlična, dobro odcedna, krompir lepo raste. Te dni bo strojno osut, kar za nas stori lastnik njive, mi pa mu pomagamo z okopavanjem njegovega dela. Tu in tam smo že našli kakega koloradskega hrošča, vendar jim bomo zagrenili življenje z ročnim pobiranjem in ekološkim sredstvom za njihovo zatiranje. Pa naj kdo reče, da samooskrba ni tudi sreča ob sodelovanju enako mislečih ljudi, saj skupaj zmoremo več!
Ne zamudite brezplačnega predavanja Sanje Lončar:
Oglejte si, kako se junija lotiti samooskrbe in pridelati dovolj za zimski čas.
Do predavanja dostopate na www.samooskrbni.net/ prijava ali preprosto odčitate QR kodo. Predavanje je na voljo samo do 30. Junija!
BESEDILO: NATAŠA ŽAGAR
Ali bo toča še naprej klestila? Bo! Ali bo tudi to poletje sušno? Najverjetneje. Meteorologi pravijo, da bo ritem padavin čedalje nepravilnejši, kar pomeni, da dandanes pogosto v enem samem dnevu pade toliko dežja, kot ga je bilo nekoč razporejenega čez nekaj mesecev. Bo škodljivcev še več? Zagotovo.
Spremenjeni naravni ritem razbija tudi ritem razmnoževanja škodljivcev, zato predatorji, ki bi sicer omejili škodljivce na zelenjavi, včasih pridejo prezgodaj, včasih prepozno, mi pa lahko zgolj nemočno opazujemo nenadzirano razmnoževanje drobnih nepridipravov na naših vrtovih.
Ali bomo na prostem sploh še kaj pridelali – ali pa se bomo preprosto vdali ter se lotili hidroponike, aeroponike in drugih tehnik, ki jih ponuja »zeleni prehod«? Naravno pridelana, ozemljena hrana je neprimerljiva z zgolj na videz podobno, ki je pridelana v zaprtih prostorih. Res pa je, da čedalje zahtevnejše okolje zahteva tudi več vrtnarskih spretnosti in nekaj sprememb v strategiji.
Ena od najpomembnejših je zavedanje, da ne tečemo sprinta, pač pa maraton. Če se izrazimo po
kolesarsko, zdaj vrtnarjenje bolj spominja na Giro d' Italia ali Tour de France. Veliko etap, vsaka vsebuje množico vzponov in spustov, zmaga pa vztrajnost.
1. Vztrajno (vso sezono) pridelujemo sadike, s katerimi nadomeščamo to, kar pojedo voluharji, uši, gosenice, ptiči in koloradski hrošči, pa tudi vse, kar klone pod naletom kake bolezni.
2. Učimo se pravilno semeniti, da bodo naslednje generacije naših rastlin vse odpornejše in vajene naših razmer.
3. Uporabljamo mehansko zaščito – predvsem mreže in koprene, s katerimi se rešimo žuželk. Poleg tega s tem rastlinam zmanjšamo toplotni stres, ki ga povzroča hitro spreminjanje dnevnih in nočnih temperatur.
V društvu Samooskrbni.net so vsemu zapisanemu dodali še en steber – skupinsko samooskrbno zavarovanje. Ne gre za novi produkt zavarovalnic, ki iščejo načine, kako unovčiti sleherno tveganje in strah. Člani samooskrbnih so se odločili, da bo dvajset prostovoljcev na vseh koncih Slovenije celotno rastno sezono pridelovalo sadike, ki bodo rezervna pomoč v primeru toče, poplav in drugih nevšečnosti, ki lahko doletijo člane. Ideja je nastala, ko so ob prvi toči številni člani na lastno pobudo organizirali zbiranje sadik, s katerimi so prizadetim pomagali na hitro »resetirati« vrtove in jim povrniti veselje do vrtnarjenja. Ker predvidevajo, da se bodo tovrstne potrebe le še povečevale, bodo odslej to organizirali kot eno od prostovoljskih dejavnosti društva.
Solate so zdrave, vendar vse prej kot zlahka prebavljive. Z neustreznimi kombinacijami zelenjave lahko za naša prebavila postanejo celo »misija nemogoče«.
Ali ste vedeli, da kumare sodijo med najtežje prebavljive vrste zelenjave? Da je po svoji sestavi paradižnik sadje, ki ga ni priporočljivo mešati z vsako zelenjavo? Da zelene solate, zlasti poletne, vsebujejo veliko neprebavljivih vlaknin, s katerimi sicer hranimo mikrobiom, vendar povzročajo napenjanje? Da sta pesa in korenje sicer zdrava, vendar zelo dvigujeta raven sladkorja v krvi?
Preden sklenete, da boste odslej jedli le še čips, pice in dobrote z žara, pomanjkanje koristnih snovi pa nadomeščali s prehranskimi dopolnili, si oglejmo, ali lahko te težave rešimo po zdravi in naravni poti.
Če ste se kdaj sprehodili po kaki orientalski tržnici, kjer meso in ribe ne poznajo hladilnika in predpisov HACCAP, ste se na svoje oči prepričali, da lahko ob pomoči začimb tudi iz povsem neužitnih in
nevarnih živil nastane okusno in varno kosilo. V primeru zdravih svežih solat bi torej to moralo biti še lažje!
Seznam začimbnic, ki urejajo prebavo, obsega kakih petdeset začimb. Seveda ne potrebujete vseh! Pomembno pa je vedeti, kako učinkuje katera od njih, katere so najprimernejše za vaša prebavila in katera izničijo morebitne pomanjkljivosti posameznih vrst zelenjave.
»MALA MAL'CA«
Kot sem omenila v uvodu, so kumare za naša prebavila skoraj neprebavljiva zelenjava. Dokler jim ne dodamo malce koprca. Prav zato so nekoč jedli kumare samo začinjene z jogurtom, z obilo koprca in s ščepcem česna. Različice tega recepta je mogoče zaslediti v vseh državah – ta recept ni nastal naključno. Že Hildegarda je zapisala, da prav koprc naredi kumare lahko prebavljive.
Za osebe s slabšim delovanjem ščitnice je uživanje svežih zeljnic precej tvegano, saj spadajo med goitrogena živila, kar pomeni, da upočasnjujejo njeno delovanje. Da se jim ne bi povsem odrekli, se navadite ribano zelje soliti in ga začiniti s kumino, nato pa ga nekaj časa pustiti stati. Zeljna solata spada med redke solate, ki je boljša, če pred uživanjem nekaj časa stoji. Zelje še najlažje prebavimo, če ga fermentiramo.
Za vse solate s previsokim glikemičnim indeksom (sem uvrščamo rdečo peso, korenje in krompir) potrebujemo dobro mero začimbnic, ki zavirajo hiter dvig ravni sladkorja v krvi. Pri rdeči pesi to vlogo opravijo predvsem kumina, šetraj in hren. Pri krompirju pa hitri dvig ravni sladkorja zavirajo kumina, kumin, kurkuma, rožmarin, lovor, šetraj, origano, hren in še kaj bi se našlo.
Da lažje prebavimo paradižnik, mu dodamo origano, baziliko, šetraj. Tisti, katerih sluznice so občutljive na paradižnikove kisline, naj dodajo še koriandrova semena.
BESEDILO. SANJA LONČAR
Po večletnem čakanju je naša »začimbna biblija« Ščepec rešitve vnovič ponatisnjena. Knjiga, ki je doživela že štiri izdaje in je bila prodana v nakladi 50.000 izvodov, je osnova za vsakogar, ki želi poglobljeno in uporabno spoznati trideset najdragocenejših začimbnic, s katerimi lahko uredimo prebavo in z njo povezane težave (sladkor, holesterol, slabost, driske, razjede, napenjanje …).
Modrost prednikov, sodobna znanstvena spoznanja in praktične izkušnje avtoric so ustvarili priročnik, ki že deset let navdušuje slovenske, avstrijske, nemške in švicarske bralce.
Knjiga je v prednaročilu do 22. 6. 2023 na voljo samo v spletni knjigarni Znanje.zazdravje.net.
Ob deseti obletnici založbe pa smo pripravili tudi posebno (omejeno) izdajo,imenovano Slavnostnih 100. Več informacij poiščite na strani 2.
Veliko knjig o zeliščih sem že prelistala v vsaj petih jezikih in moram reči, da dotična knjiga daaaaleč izstopa po obširnosti zbranih podatkov, njeni globini in predvsem spoštovanju, ki ga pričara, do naših prijateljic začimb. Iskrene pohvale avtoricam, prekrasno delo! [Kristina V.]
Knjiga Ščepec rešitve je leksikon zdravilnih zelišč in začimb, zdravstveni priročnik in še kuharska knjiga obenem. Pristop k predstavitvi posamezne začimbnice je tako poglobljeno popoln, da vzbuja občudovanje, način pa tako prijazen, da knjiga kar kliče po tem, da jo dan za dnem jemljemo v roke. Vsekakor knjiga, ki sem jo na vsak način hotela imeti v svoji zbirki. In to ne zaprte za steklenimi vrati knjižne omare, pač pa v kuhinji, kot spremljevalko mojih kulinaričnih raziskovanj. [Katja]
Knjiga Ščepec rešitve je vse, kar v današnjem času pogrešam. Namreč celovito, zaokroženo in tehtno podajanje informacij ter povezovanje uradne znanosti z drugimi spoznanji. Še posebno s starodavnimi ki so velikokrat precej naprednejše od najnovejših. Vključevanje namesto ekskluzivnosti. To, da lahko o posamezni rastlini na enem mestu prebereš od (pravih) zgodovinskih dejstev do najnovejših znanstvenih raziskav in čisto konkretnih napotkov za uporabo v praksi, je zelo osvežujoče. Že samo zgodovina, podana v njej, je vredna njene cene, saj lahko razrahlja nekatera okostenela prepričanja. [Matjaž G.]
