Sandra Dimitrijević
Konserviranje-restavriranje usnjenega kožuha V Gorenjskem muzeju, tako kot v drugih muzejih, arhivih in knjižnicah po Sloveniji, hranimo velik del premične kulturne dediščine, katerih sestavni del je usnje ali katerikoli drug material, izdelan iz kože (krzno, irhovina, pergament). Spoznavanje materiala, iz katerega je izdelan predmet kulturne dediščine, je eden prvih korakov k reševanju kateregakoli predmeta. Usnje je material, iz kože vretenčarjev (sesalca, plazilca, ptice, ribe ali dvoživke) pridobljen s posebnim postopkom ali z vrsto procesov, zaradi česar je v toplih vlažnih razmerah neprepusten. Posušeno usnje je običajno razmeroma prožno, lahko pa tudi trdo ali mehko, fleksibilno ali togo, trdno ali voljno, debelo ali tanko, odvisno od narave uporabljene kože in postopka predelave. V vseh obdobjih je bil cilj strojarjev izdelati izdelek s poljubno kombinacijo lastnosti, ki jih zahteva končni uporabnik. V osnovi je strojenje postopek predelave surove živalske kože s strojili v usnje. Glede na vrsto uporabljenega strojilnega sredstva ločimo naslednje važnejše načine strojenja: maščobno strojenje, rastlinsko strojenje in mineralno strojenje. Ko npr. kože jelena, gamsa ali srnjadi strojimo z uporabo ribjega olja kot strojila, dobimo semiš ali irhovino.
Moški kožuh Druga polovica 19. stoletja Inventarna številka: 97 Material: strojena ovčja in kozja koža Dimenzije: 130 x 52 cm
Vzroke za degradacijo posameznih vrst usnja lahko iščemo v različnih načinih predelave kože v usnje oz. v napakah, narejenih že med samo predelavo. Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na propadanje usnja, je voda oz. relativna vlaga. Usnju škodi izrazito visoka ali nizka relativna vlažnost zraka. Še bolj škodljiva so lahko pogosta nihanja vlage, ki jo vsebuje usnje. Če je vlage v usnju premalo, pride do izsušitve, kar lahko v skrajnjih primerih povzroči krčenje, deformacije, razpoke in luščenje usnja. Dlje trajajoča visoka relativna vlažnost lahko povzroči razvoj mikroorganizmov, kot so glive in razne bakterije, zaradi česar se usnje razbarva ali na krznu odpadejo dlake. Velika težava etnoloških usnjenih muzealij, ki imajo dele iz krzna, perja ali las, so insekti, kot so preprogarski hrošč in suknjarski molj. Kožuh z inventarno številko 97, ki izhaja iz druge polovice 19. stoletja, hranijo v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah. Kožuh je verjetno edini ohranjeni obrtniški izdelek pisateljevega očeta. Gre za dolg moški kožuh rjave barve z belo in s črno dlako na notranji strani. Večji del kožuha je izdelan iz strojenih ovčjih kož, medtem ko so ovratnik, robovi, zavihki rokavov in žepov verjetno iz kozjih. Ovč je kože so bile verjetno mineralno strojene z uporabo galuna. Kroj je okrasno
17
