Družina in Življenje
Vilma Siter, skupaj z možem Danijem ustanoviteljica društva DiŽ
Foto: Timotej Siter
26
Ustvarjanje mojstrovine
V zadnjem času zelo redko najdem čas za slikanje, čeprav si tega močno želim. Želim si ustvarjati, rada bi razvijala talente, se izpopolnila v risbi, ki je ne obvladam dobro, rada bi šla na kakšen tečaj, skratka rada bi nekaj več. Pa mi ne gre, ker imam preveč drugih stvari, ki so pomembnejše od tega mojega »postranskega talenta«.
V
življenju se namreč učim postavljati stvari na pravo mesto. Pri tem mi najbolj pomaga Slomškov rek: »Kjer je Bog na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu.« Tako vem, da je na prvem mestu Bog, Kralj vesolja, ki ga želim namenoma postaviti tudi za Kralja mojega srca. Takoj za Njim je moj mož, njemu pa sledijo najini otroci in najini bližnji, potem poslanstvo in nazadnje tudi moj konjiček. Tak vrstni red mi pomaga prepoznati, kaj je v določenem trenutku dneva zame Božja volja.
In ker smo ljudje ustvarjeni po Božji podobi, smo bitja za odnose. V odnosih se uresničujemo in izpopolnjujemo. Odnose je v nas vgradil Bog in naša najpomembnejša odnosa sta prav z Bogom in z bližnjimi. Zato tako rada premišljujem in pišem o odnosu z Bogom in mojem odnosu s človekom (največkrat je to moj mož). In pogosto pišem o »zatikanju med nama in najinih napakah«, o tem, kako naju Bog rešuje, če mu dovoliva. Ko pomislim, kako si želim, da bi se izpopolnila na slikarskem področju, mi je jasno, da je
izpopolnjevanje na področju odnosov še pomembnejše. Na področju odnosov bi morala zahrepeneti po odličnosti in bi bila to moja pot posvečevanja, ali kot pravi apostol Pavel: »Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje« (1 Tes 4,3), brez posvečenja pa ni mogoče priti v nebesa. Zakon – najprimernejša učilnica Bogu sem iz srca hvaležna, da me je sprejel v najboljšo šolo, v šolo odnosov, saj napredovanje na področju odnosov prinaša rezultate, ki sežejo v večnost.
