PRODUKTIVNOST
Premik od produktivnosti k blaginji za vse Na kongresu Združenja Manager (ZM) leta 2020 je Observatorij ZM predstavil Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti v Sloveniji (ANP), ki ga je pri ZM naročilo Ministrstvo za gospodarstvo (MGRT). Vsebinsko smo ga predstavili v MQ reviji novembra 2020. Izjemen odziv na ANP je povzročil razmislek o še širšem konceptu akcijskega načrta, kar bi omogočilo njegovo uporabo kot vodilo tako za odločevalce na ravni države kot podjetij. MGRT je takšno usmeritev podprl z naročilom nadgradnje prvotnega načrta. Nastal je Akcijski načrt za večanje blaginje.
dr. Dušan Mramor, dr. Polona Domadenik Muren ANP je izhajal iz dejstva, da se Slovenija sooča z demografskim izzivom starajoče se populacije, ki poleg pokojninskih povečuje tudi javne izdatke zdravstvene in dolgotrajne oskrbe z eno od naj-
Visoka fleksibilnost ANP omogoča visoko realizacijo načrta, vendar tudi visoko dinamičnost. Zato je potrebna periodična novelacija. višjih stopenj rasti v EU, ki nikakor ni vzdržna. Mramor in Sambt sta v seriji člankov v Pogledih ZM 2019 in 2020 in časopisu Delo zavrnila možnost reševanja tega problema prvenstveno z nižanjem pokojninskih in zdravstvenih pravic. To sta utemeljila z upokojenci kot dominantnim delom volilnega telesa, ki bi tem ukrepom zagotovo nasprotoval in povzročil družbeno in politično krizo, kar bi še bolj poglobilo problem. Predlagala sta ukrepanje v smeri povečevanja delovno aktivnega prebivalstva in produktivnosti. Ker bi daleč največji učinek dalo močno povečanje produk-
dinator), Polona Domadenik Muren, Aljoša Valentinčič, Matjaž Koman, Janez Prašnikar in Jože Sambt ter urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Pri projektu ANP je sodelovalo še 40 strokovnjakov z različnih področij delovanja, na katera so posegali predlagani ukrepi. ANP je z empirično in institucionalno analizo izluščil razlike med Slovenijo in Avstrijo (pogosto tudi Nemčijo) v družbeni ureditvi in njenem delovanju na vseh področjih, ki so v literaturi identificirana kot bistvena za višjo rast
produktivnosti. ANP se je osredotočil samo na 18 področij, kjer Slovenija izrazito zaostaja za Avstrijo in Nemčijo. Ta področja so bila razvrščena na eni strani na raven države in raven podjetij, na drugi strani pa na kapitalsko opremljenost (javna in zasebna infrastruktura) in »mehke« dejavnike produktivnosti (znanje, organizacija). Za vsako področje je ANP opredelil ključne vzroke zaostajanja, ki so bili podprti z empiričnimi podatki, in zaključil s predlogi ukrepov oz. usmeritev. Načrt je zasnovan fleksibilno, tako da lahko odločevalci izpeljejo kateregakoli od predlaganih ukrepov s kateregakoli področja brez pogojevanja predhodne izpeljave drugih ukrepov. Visoka fleksibilnost omogoča visoko realizacijo načrta, vendar tudi visoko dinamičnost ANP. Zato je potrebna periodična novelacija. ANP je bil deležen izjemnega odziva, MGRT je pri ZM naročilo takšno novelacijo.
FOTO: SHUTTERSTOCK
16
tivnosti, se je na produktivnost osredotočila tudi delovna skupina v okviru Observatorija ZM, ki so jo sestavljali profesorji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušan Mramor (koor-
REVIJA
