Zbornik ob 100-letnici cerkve v Župeēji vasi
Pokaēi iz Župeēje vasi
10 0 l e t
Pokaēi iz Župeēje vasi so bili uradno ustanovljeni kot skupina leta 1995, ko so nastopili na karnevalu na Ptuju. Takrat je skupina pod vodstvom Franca Juriēa štela 4–5 ēlanov (Marko Žerak, Matej Medved, Rok Dolenc, Boštjan Mikložiē), in prav on nas je tudi prviē peljal na karneval, takrat še zelo mlade fante. Že naslednje leto nas je Franc Juriē zapustil in od takrat dalje smo zaēeli sami hoditi na karneval in si sami organizirali vse potrebno, kar nam je tudi dokaj uspešno šlo od rok. Z vsakim letom smo imeli v skupini vedno veē ēlanov, jedro so tvorili že prej omenjeni fantje, z leti so se nam pridružili še: Marko Kramberger, Tomaž Bauman, Borut Turk, Stane Emeršiē, Dejan Pernat, Dejan Sagadin, Peter Kirbiš … S to ekipo smo uspešno nastopali na karnevalih vse do danes. Seveda pa tudi pri nas ni šlo brez težav. Pred nekaj leti je skupino zapustilo kar precej starejših ēlanov, vzroki za to so bili razliēni: selitev drugam, prestop v kurente, tako da smo spet imeli 4–5 ēlanov, vendar ne za dolgo. Že naslednje leto je prišel nov val pokaēev, nov val mladih fantov iz Župeēje vasi in okoliških vasi, ki še danes ponosno predstavljajo Župeējo vas in njeno tradicijo doma kot drugod po Sloveniji, kajti naša skupina se zraven skupine kurentov (KORANT 94, skupina deluje že od leta 1995) udeležuje prireditev po Sloveniji. Ti novi ēlani so: Jure Turkuš, Toni Drevenšek, Uroš Pernat, Matjaž Medved, Denis Peršuh, Marko Pulko, Sandi Pulko, Davorin Ivanēiē, Gregor Graif, Mitja Ivanēiē, Primož Medved, Matic Fišer, Jure Pšajd, Dejan Grah, Alen Hertiš, Matej Sambolec, Marko Šibila, Domen Klajnšek, Marko Pernat, Silvo Peršoh, Boris Medved, Petek Hergan, Patrik Stojnšek, Marko Voga, Mitja Serdinšek … In letos, ko smo praznovali 15-letnico obstoja skupine, je ta štela približno 30 ēlanov in smo najštevilēnejša tovrstna skupina. Seveda se je pokati v Župeēji vasi zaēelo že veliko prej, po pripovedovanju starejših ljudi že okrog leta 1960. Pokaēi iz Župeēje vasi pravzaprav izvirajo iz oraēev, kateri so vsako leto na pustno soboto hodili po vasi. Oraēi iz Župeēje vasi imajo tako kot pokaēi dolgoletno tradicijo, ki še dandanes ni izumrla. Vsako leto po sveēnici so se oraēi zaēeli pripravljati na pust tako, da so se zbirali na vasi in pokali z biēi, po navadi na veē koncih vasi. Danes se pokaēi in oraēi zbiramo predvsem v vaški gostilni v Župeēji vasi, kjer se tudi dogovorimo o vseh pomembnih stvareh, zraven sodijo »špricar« in domaēe slovenske pesmi. Naloga oraēev in pokaēev je, da odganjajo zimo, prinašajo dobro letino in odganjajo zle duhove. Pokanje nam je v ponos, saj s tem predstavljamo svojo vas in nadaljujemo tradicijo naših dedov, oēetov, generacij pred nami ter tudi kulturo slovenskega naroda, saj pokanje poznamo samo v širši okolici Ptuja in nikjer drugod v svetu. Zašēitni zank pokaēa je seveda biē, ki ga pletemo sami. Prav tako smo prepoznavni po edinstvenih oblaēilih, saj je pokaē obleēen v belo srajco, ērn »laiblc«, na hrbtu ima pripeto ruto s franži, prepasan modri predpasnik in na glavi klobuk. Zaradi vsega navedenega še se moramo bolj 122
