Zbornik ob 100-letnici cerkve v Župeēji vasi
ZAKLJU EK Tako, prišli smo do zadnjega poglavja, zadnje strani, a ne do zadnjega poglavja naše vasi, ta še naprej v vsej svoji prenovljeni ēarobnosti živi in vsaki dan piše nove zgodbe ljudi. S tem zbornikom smo v vas želeli obuditi stare, lepe spomine, ki jih nosite v sebi, in prihajajoēe, mlade generacije pouēiti o zaēetku in razvoju vasi; domaēi, obredni folkloristiki (šranganju, oraēih, pokaēih …) in kulturni dedišēini. Zazrimo se še enkrat za trenutek nazaj, v daljno leto 1774, ko je v naši vasi morila živino huda živinska kuga in so se naši predniki v teh težkih trenutkih obrnili na Boga, ga prosili za milost in pomoē. Takrat so se nekateri odpravili na romanje na Svete gore, kar se je tradicionalno ohranilo vse do danes (procesija, ki poteka Mariji na ēast in zahvalo, je bila organizirana že 230-krat). In prav to romanje je davnega leta 1904 spodbudilo vašēane, da so zaēeli graditi cerkev sv. Antona Pušēavnika, katere obletnico slavimo. Cerkev so si želeli iz preprostega razloga – iz zaobljube pred živinsko boleznijo ter ni jim bilo všeē, da so se morali pred romanjem ponoēi zbirati na prostem, saj jih je skrbelo za mladino. Zato so strmeli k temu, da bi zgradili tako veliko cerkev, da bi v njej imeli dovolj prostora za vse romarje. Iz zapisov lahko razberemo, da so vašēani to cerkev gradili na lastne stroške in s pomoējo dobrotnikov ter rojakov. Gradili so jo s skupnimi moēmi in vanjo vložili veliko trdega dela, kar je samo še en odraz tega, kako marljivi in pridni so bili. Marljivost, vztrajnost, delovne roke, požrtvovalnost niso samo vrline naših prednikov, ampak tudi vseh naslednjih generacij, ki so/smo ohranjale in varovale to za nas bogato dedišēino, ki so nam jo zapustili naši oēetje, dedje in pradedje. Vašēani so/smo skrbno obnavljali cerkev in o tem vodili izērpne zapise. In prav letošnje leto je za nas posebno leto, slavimo 100-letnico naše vaške cerkve, ki smo jo za to priložnost tudi obnovili. Tudi tokrat smo vašēani združili moēi in dan za dnem skrbno pomagali pri obnovi z lastnim delom in prav tako s finanēnimi prispevki. Kako ne bi, saj je v sami župnijski kroniki zapisano: »Kapela je last Skupšēine Župeēja vas, ki smo skupaj jo zgradili naši predniki, mi nasledniki za njimi smo dolžni, da njo vzdržujemo.«
10 0 l e t
Nove podobe pa ni dobila le naša vaška cerkev, ampak tudi naša celotna vas. Že leta 2002 je Obēina Kidriēevo pristopila k izvajanju programa Celostni razvoj podeželja in obnova vasi, v katerega so bile zajete naslednje vasi: Lovrenc na Dr. polju, Župeēja vas in Pleterje. In prav leta 2010 smo konēno doēakali tudi novo, urejeno podobo naše vasi, katero v samem osrēju krasi urejena gmajna. K novi podobi sodijo tudi ploēniki, drevored, obnovljene vaške kapelice in znamenja ter klopi za sprostitev po napornem delovniku. Prav tako ne smemo pozabiti na naše najmlajše, ki se sedaj lahko s številnimi igrali igrajo na urejenem otroškem igrišēu. Verjamemo, da bodo vse te novitete izboljšale kakovost našega življenja, spodbudile trajnostne oblike kmetovanja in 150
