Zbornik ob 100-letnici cerkve v Župeēji vasi
grejo v Ptuj volit. Obēinski odbor volijo srenjēani, ki imajo volilno pravico, 18 odbornikov. Ta izvoli z veēino glasov iz svoje sredine predstojnika in štiri svetovalce na tri leta. Poleg župana ali obēinskega predstojnika, ki je postavljen ēez vse vasi fare, ima vsaka vas tudi svojega »gmajskega župana«, v veēji vasi sta celo dva. Tega pa si ne volijo, ampak mora to službo opravljati vsak kmet, kadar nanj vrsta pride. »Gmajski župan« mora graditi »gmajsko ograjo« in skrbeti, da se svinje rinkajo, preden se na pašnik spustijo. On pobira tudi »gmajsko štibro«, popravlja »lese in gatre« ter položi pri »soseēki«, ki se po zimi pri njem vrši, raēun od svojega hiševanja v minulem letu. Kjer sta dva, skrbi eden za denar, drugi pa mu le pomaga. Prvi obēinski predstojnik Matija Bogme je bil na novi postavi dne 15. julija 1850 izvoljen, moral je v sled ukaza c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju od dne 18. junija t. l. štev. 2807 in vsled ukaza Sekovskega knezoškofijstva od dne 13. junija t. l. takoj po izvolitvi pri slovenski božji službi pred oltarjem priseēi.
Zdenka Frank Vir [2]: Župnija sv. Lovrenca na Dr. polju, Matej Slekovec1
Življenje nekoē Kaplan Matej Slekovec je v kroniki Župnija sv. Lovrenca na Dr. polju o prebivalstvu, njihovih šegah in navadah zapisal takole. Prebivalci so brezizjemno vsi katoliēani in v obēe dobri kristjani. V narodnem oziru so po rodu in jeziku vsi Slovenci in izvzemši par zaslepljencev, ki bolj na nemēursko stran vleēejo – skoz in skoz vrli narodnjaki in zanesljivi sinovi matere Slave. Verno-pobožen duh in kršēansko življenje pospešujeta razne bratovšēine in pobožne družbe, kakršnih je v županiji veē vpeljanih. Vsled tega je tudi obiskovanje božje službe, pridno prejemanje sv. zakramentov, posebno s strani ženskega spola, pogosto 1
10 0 l e t
Matej Slekovec je bil rojen 6. 8. 1846 v Kunovi. Bil je duhovnik in zgodovinar. Bogoslužje je študiral v Mariboru in bil posveēen leta 1871. Bil je kaplan po Štajerskem od 1877 do 1903, med drugim tudi v župniji sv. Lovrenca na Dr. polju, kot župnik pa v Markovcih blizu Ptuja. Kot samouk je zbiral zgodovinske podatke po arhivih v Mariboru, Ljubljani, Gradcu, Zagrebu, Salzburgu in Dunaju, po cerkvenih matiēnih knjigah ter obēinskih in osebnih arhivih. Tako je tudi v ēasu kaplanovanja v naši župniji leta 1885 izdal ērtice – kroniko, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko 1903 je bil izvoljen za predsednika. Umrl je 15. 12. 1903 v Ljubljani. Vir: Enciklopedija Slovenije 1997, 11. zvezek 18
