Župeēja vas skozi ēas
Farni zapisi in zapisi kljuēarjev na kratko Zapisi o cerkvi sv. Antona Pušēavnika in o preteklih obiēajih in dogodkih v Župeēji vasi so se hranili v lovrenški fari. Rokopis, ki ga je skrbno zapisoval v kroniko tedanji župnik Ivan Zadravec, in zapisi kljuēarjev, so neprecenljiv dokument za razumevanje zgodovine naše vasi, ljudi, ki so v njej živeli, in cerkve, ki so jo postavili. V naslednjih odstavkih se bomo na kratko sprehodili skozi zgodovino kraja, o kateri nam poroēajo zapisi. V Župeēji vasi je med letoma 1774 in 1779 razsajala huda živinska kuga, predvsem so bile ogrožene svinje. Na pomoē so se obupani kmetje obrnili k Mariji. Nekaj vašēanov je jahalo k cerkvi Marije Snežne na Svete gore, kjer so plaēali mašo in obljubili, da bodo v primeru, da kuga preneha moriti njihove živali, to cerkev vsako leto obiskali. Kuga je res prenehala, vašēani pa so na dano obljubo pozabili. Kuga se je v Župeēji vasi in spodnjih Pleterjah leta 1779 znova pojavila. Župeēani so se v moēni veri odloēili, da k Svetim goram ponovno romajo po pomoē. Ko so kleēali pred Marijinim oltarjem, so sklenili, da bodo tokrat obljubo vsakoletnega romanja zares izpolnjevali. Tudi drugiē je bila njihova prošnja uresniēena, Župeēani pa so svojo obljubo že naslednje leto izpolnili in tako se je do danes ohranilo vsakoletno romanje na Svete gore. Že od leta 1779 se romanje leto za letom ponavlja 5. avgusta, na god Marije Snežne. V cerkvi na Svetih gorah je še do danes shranjena tabelna slika, ki prikazuje procesijo župeških romarjev in bolnih živali, ki ponekod že vstajajo, saj jih je Marija ozdravila kuge. To sliko so naši hvaležni predniki v zahvalo darovali cerkvi. V današnjem ēasu romamo Župeēani na Svete gore z avtomobili, nekaj let nazaj je g. župnik Karel Pavliē organiziral romanja s kolesi, leta 1970 pa so prviē romali z avtobusom, takrat se je prenehalo hoditi peš v procesiji, pred tem so namreē pešaēili in del poti skrajšali z vožnjo z vlakom. Pred veē kot sto leti pa je bilo bistveno drugaēe. Ob pol dvanajstih so se romarji priēeli zbirati ob križu na zahodni strani Župeēje vasi, kjer so se z molitvijo priporoēali v varstvo. Župeēani so se 4. avgusta ob polnoēi peš podali proti Svetim goram, med hojo so molili ter med molitvijo tudi peli. V molitvi so se priporoēali za razne potrebe: za varovanje pred grehom na romanju in v vsakdanjem življenju, za varovanje pred kugo, lakoto in vojsko, za sv. Katoliško Cerkev, za že umrle božje potnike, za vse duševne in telesne potrebe … Boštjan rnko je zelo natanēno opisal pot romanja, kdaj so molili, kdaj peli, kdaj potovali v tišini in kje so se ustavili. Po njegovih zapisih so romarji med potjo obiskali tudi cerkev sv. Jerneja v Rogatcu, kapelo sv. Ivana, cerkev sv. Jurija v kraju Lesniēe ter cerkev sv. Petra na Bizeljskem, kjer so opravili spoved in prenoēili pri ustrežljivih domaēinih. Pot so nadaljevali ob 3. uri zjutraj in v procesiji priromali na cilj 5. avgusta ob 5. uri zjutraj. Hitro po peti uri je bila maša in skupno 45
