Župeēja vas skozi ēas
Zotlarjeva Pepka pripoveduje Pepkini spomini na leta pred drugo svetovno vojno Kdo od krajanov Župeēje vasi bi nam lahko razgrnil bolj bogate spomine na mladost in leta pred drugo svetovno vojno kakor »Zotlarva Pepka«; Drevenšekova Pepka, ki v naši vasi živi od svojega rojstnega leta 1925. Sama pravi, da je bila koēarska hēi, doma iz majhne »fretarije«, kakršne so takrat stale bolj na robu vasi, ker so se sredi vasi paē razporedili kmetje ali »gruntarji«. »Grunt« je bilo posestvo, ki je merilo vsaj deset hektarov zemlje in ta je lastniku prinašala veliko varnosti in tudi veliko posebnih pravic, ki jih ostali niso imeli. V vasi je bilo še nekaj takih, ki Drevenškova Pepka so premogli pol »grunta« ali pa samo ēetrt »grunta«. Koēarji so bili nekakšen srednji sloj, ki je premogel lastno hišo, v kateri je družina živela. Imeli pa so še nekaj svoje obdelovalne zemlje in nekaj živine, po dve do tri krave, kar jih je reševalo pred lakoto in pomanjkanjem osnovnih potrebšēin za življenje. Najnižje so bili »ofarji«, ki so živeli na robu vasi v najetih hišah kmetov, zato so jim bili na razpolago za vsa kmeēka opravila, s katerimi so odslužili domovanje. e pa se je delovnih dni »ofarja« pri njegovem kmetu nabralo veē, kot sta bila dogovorjena, pa je kmet »ofarju« ta presežek tudi plaēal. »Ofarji« Dravskega polja so bili v istem položaju, kakor v vinorodnih predelih Haloz viniēarji. Dokler so lahko delali in so bili za kmeta koristni, so v njegovi »ofarski« hiši lahko živeli. In v tako organizirano in tako razslojeno vas se je rodila naša Pepka. Njen oēe je bil zotlar, izdeloval je nove »hamote« (komate) in popravljal stare. Teta Pepka se spominja dveh gostiln, trgovine, žegnanj, tombol, pa seveda mnogih obiēajev in kmeēkih opravil, kar je vse sestavljalo takratno življenje na vasi. V njeni mladosti je bila v vasi gostilna Štefana Beraniēa pri Brentovih. isto natanēno pa ne ve, ali sta bili obenem v vasi kar dve gostilni, saj so kasneje odprli še Frasovo gostilno in naši najbolj žejni možje so torej vedno imeli svoje mokro zatoēišēe. Poleg tega so bile gostilne središēe vaških zabav. Spominja se, da so pri Frasovi gostilni pred drugo svetovno vojno organizirali tombole, po njih pa so lovrenški gasilci pripravili še vrtne veselice. Na 81
