Dimitrij Mlekuž Vrhovnik
Polna in živa krajina: zračno lasersko skeniranje Kranjsko-Sorškega polja
Uvod Skoraj dve tretjini Slovenije prekriva gozd. Zračno lasersko skeniranje (ZLS, tudi lidar) nam je odprlo pogled na gozdna tla, krajino, ki je bila »zaprta« za opazovanje z drugimi metodami daljinskega zaznavanja. Ko laserski žarek doseže drevo, se del žarka odbije od listov ali vej, del pa prodre do tal. Tako lahko izmerimo tudi tla pod rastjem. Te meritve zberemo kot množico koordinat ali oblak točk. Z obdelavo podatkov, oblakov točk, s sortiranjem in filtriranjem podatkov lahko izdelamo model višin tal. Da pa lahko s pomočjo ZLS opazimo arheološke sledove, morajo biti ti vidni na površju kot grbine in izbokline, kot nasipi, zidovi, groblje ali vkopi, jame in jarki. Ti sledovi so pogosto del arheoloških najdišč, kot so npr. nasipi oziroma zidovi utrjenih prazgodovinskih naslonil, zidovi rimskih vil, gradov in drugih stavb, obrambni jarki utrdb, grobne gomile in podobno. A mnogi sledovi, ki jih vidimo s pomočjo ZLS, niso običajna arheološka najdišča, temveč ostanki vsakdanjih aktivnosti ljudi v krajini. Prav količina in gostota teh sledov prinašata novo kvaliteto, prikazujeta nam drugačno krajino.
Slika 1: Gradišče na Šmarjetni gori nad Kranjem
29
