Kaja Stemberger Flegar, Verena Perko
Grob z mečem z Bobovka
Teoretična rimska arheologija se je v zadnjih desetletjih veliko ukvarjala z romanizacijo in njej sorodnimi procesi. Živahne razprave med raziskovalci in pronicljive študije so ponudile plejado teorij in možnih pristopov, ki predstavljajo pomemben korak v razvoju arheološke teorije. Omogočajo tudi nov vpogled v mnogoplastnost procesa širjenja rimskega imperija, ki ga v Sloveniji še vedno monolitno in pogosto dokaj neustrezno označujemo kot romanizacija. Droben kamenček v tem velikanskem mozaiku prinaša tudi prispevek o meču z Bobovka.1
Najdišče Bobovek in grob z mečem
Predmeti, odkriti v grobu t.i. kovača z Bobovka (Foto: T. Lauko)
1
Bobovek, med domačini znan tudi kot Zverinek, je eno največjih znanih rimskodobnih grobišč na Gorenjskem. Odkrito je bilo naključno ob gradbenih delih približno 300 metrov zahodno od poslopij nekdanje opekarne. Najprej so bili leta 1956 odkriti štirje grobovi z večjo količino oglja, a je bilo gradivo iz grobov premešano. Sledila so reševalna izkopavanja med letoma 1955 in 1957 (Petru 1959; Petru in Valič 1958–59; Valič 1956). Skupaj je bilo odkritih 37 grobov. Vse pokojnike z Bobovka so pred pokopom obredno sežgali, v skladu s splošno razširjeno tradicijo, ki je trajala do konca 2. stol. n. št. Večinoma je bila žganina položena na
Prispevek na konferenci 2013 je bil objavljen leta 2016. Meč in drugi predmeti iz pripadajočega groba so na ogled na razstavi Železna nit v Prešernovi hiši Gorenjskega muzeja (Vidrih Perko 2011).
55
