Aleksandra Nestorović, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
Belerofont – junak, ki ubija pošast
Podobo Belerofonta, priljubljenega antičnega junaka, ki ubija pošast, poznamo tudi z območja Ptuja. Primer mozaika, ki je krasil vilo, je visoke umetniške kakovosti. Morda je Belerofont ključen za razumevanje motiva svetega Jurija, zaščitnika mnogih mest, tudi Ptuja. Belerofont, ki sodi med največje grške mitske junake, je sin Glavka in Evrimede ter vnuk Sizifa, izzivalca bogov, po katerem je podedoval drznost. Rodil se je v Korintu. Zaradi uboja korintskega tirana je moral v izgnanstvo. Zatočišče je našel pri Projtu, tirintskem kralju, kjer se je vanj zaljubila kraljeva žena Steneboja in ga poskušala zapeljati. Mladenič jo je sicer zavrnil, vendar se je ona iz maščevalnosti zlagala možu, da jo je skušal posiliti. Kralj gosta ni smel ubiti, saj ni hotel prekršiti svetih pravil gostoljubja. Zato je Belerofonta poslal v Likijo (pokrajino na jugozahodu Male Azije) k svojemu tastu, kralju Jobatu, s prošnjo, naj ga ubije. Vendar si tudi ta ni upal ubiti gosta, zato se ga je skušal znebiti z vrsto nevarnih nalog. Prva je bila spopad s hibridno pošastjo Himero, sestavljeno iz leva, koze in kače. Belerofontu je krilatega konja uspelo ukrotiti s čarobnimi uzdami ob pomoči boginj Atene in Here. Na Pegazu je ubil Himero, poleg tega je izvedel tudi druga junaška dejanja. Ko je Jobat uvidel, da njegovi naklepi niso uspešni, mu je dal svojo hčer za ženo in obenem kraljestvo. Belerofont je s Pegazom krenil proti Olimpu, s čimer si je nakopal jezo bogov, zato je do smrti ponižan taval po svetu (Hornblower, Spawforth 2005, 237, 238, Iozzo 2012, 117; Slapšak 2017, 168–170). Belerofont na Pegazu, ki ubija Himero, je eden najpomembnejših mitov peloponeškega cikla in eden najzgodnejših motivov, ki je našel izraz v grški umetnosti (Iozzo 2012, 111). Mit je navdihnil tudi dramatike. Od Grkov so motiv prevzeli Etruščani (Yalouris 1993, 31, 33). Najpogostejši motiv Belerofontovega boja s Himero se v antični umetnosti pojavlja vse od zgodnje grške arhaike do konca antike v skoraj nespremenjeni obliki. V rimskem času se pomen motiva še razširi. Belerofont na Pegazu postane simbol rimskih cesarjev, njihove božanskosti in nesmrtnosti. Boj s Himero pa predstavlja tudi boj proti sovražnikom Rima (Yalouris 1993, 34, 35). V pozni antiki pridobi velik pomen Virtus (pogum, krepost, plemenitost) v povezavi s Felicitas (sreča, blaženost). Osrednji motiv poudarjajo tudi spremljajoči motivi, kjer se pojavljajo
65
