vodenje
Razvoj participacije za večjo poslovno uspešnost Zaposleni se lahko učinkovito vključujejo v vsakdanjo problematiko in delovanje podjetja prek delujočega sveta delavcev, kar dokazano pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih in s tem tudi na poslovno uspešnost podjetij.
Mitja Gostiša Mednarodna Gallupova študija o zavzetosti zaposlenih ugotavlja, da v povprečju samo 13 % vseh zaposlenih, torej približno eden od osmih, dela zavzeto in na ta način pozitivno prispeva k poslovni uspešnosti svojih podjetij. Velika večina (63 %) je nezavzetih, kar 24 % pa je celo aktivno nezavzetih. Ocenjeni stroški oz. škoda, ki jo vsako leto utrpijo posamezna nacionalna gospodarstva zaradi nezavzetosti zaposlenih, je tako ogromna: ZDA izgubljajo od 450 do 550 milijard dolarjev, Nemčija od 112 do 138 milijard
evrov, Velika Britanija od 52 do 70 milijard funtov itd. Neizkoriščene rezerve
Svet delavcev je, podobno kot sindikat, eno izmed delavskih predstavništev. A med njima je jasna ločnica tako po načinu delovanja, področjih dela in zakonskih pristojnostih. za dvig produktivnosti, dodane vrednosti in poslovne uspešnosti podjetij so na splošno v tem pogledu brez dvoma še velike, saj bi zgolj 5-% povečanje zavzetosti lahko prispevalo k dvigu skupnih poslovnih prihodkov za 2,4 %.
Obojestransko zaupanje, ki temelji na znanju
Foto: Arhiv ZM
Konkretnega vpliva 'delavske participacije' na zavzetost zaposlenih ni mogoče
Uspešno sodelovanje delavcev pri upravljanju lahko prinaša velike koristi tako delodajalcu kot zaposlenim. Predvsem je za takšno sodelovanje pomembna vzpostavitev medsebojnega zaupanja med predstavniki delavcev in predstavniki vodstva. Za to je pomembno medsebojno spoštovanje, držanje obljube, varovanje poslovnih skrivnosti in dobronamernost vseh udeležencev. V nadaljevanju je pomembno tudi znanje predstavnikov delavcev.
Kot prvo bi izpostavila poznavanje delovnopravne zakonodaje – od poznavanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki omogoča razumevanje okvirov delovanja predstavnikov delavcev, do Zakona o delovnih razmerjih, panožnih in podjetniških kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, pa tudi Zakona o varnosti in zdravju pri delu ipd. Kot drugo bi poudarila pomen ekonomskih znanj, ki omogočajo razumevanje poslovanja družbe. Osebno vidim veliko dodano vrednost v takšni sestavi sveta delavcev, da ima kot kolektivni organ dobro pokrito poznavanje procesov pri delodajalcu. S takšnim znanjem so predstavniki delavcev lahko proaktivni, delodajalci ji bodo raje sprejeli kot sogovornika, sodelovanje pa lahko prinese bistveno več kot zgolj izvrševanje določb Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. T Nina Potisek, direktorica področja Ljudje, organizacija in sistemi in direktorica sektorja Ravnanje s človeškimi viri v Petrolu
popolnoma natančno izmeriti. Zagotovo pa ni zanemarljiv. Nasprotno, vsaj pri sodobnih 'delavcih z znanjem' je verjetno celo ključen, saj je ravno možnost vplivanja posameznika na svoje delovno okolje in možnost biti slišan ter upoštevan pri sprejemanju poslovnih odločitev tisto, kar deluje motivacijsko in povečuje občutek pripadnosti. Da zaposleni podjetje 'vzamejo za svoje'.
Prek sveta delavcev do večje zavzetosti zaposlenih V praksi ločimo tri temeljne oblike sodobne delavske participacije, ki imajo znanstveno dokazane pozitivne učinke na zavzetost, tj. na delovno motivacijo in organizacijsko pripadnost zaposlenih, in sicer: • individualno/neposredno in kolektivno/predstavniško sodelovanje zaposlenih pri upravljanju (»delavsko soupravljanje«); • udeležba zaposlenih pri dobičku; • širše notranje lastništvo zaposlenih (delavsko delničarstvo in zadružništvo), zato je v praksi vsekakor priporočljivo tudi njihovo hkratno razvijanje. V Sloveniji je od teh treh temeljnih oblik najbolj razvito kolektivno/predstavniško sodelovanje zaposlenih pri upravljanju, ki je po vzoru razvitejših evropskih držav tudi normativno podprto z veljavnim Za-
REVIJA
21
