konkurenčnost
Najboljše iz multinacionalk v lokalna podjetja 5.600 državljanov, starih več kot 15 let, se je leta 2018 izselilo iz Slovenije. Od tega jih ima več kot 1.800 najmanj višješolsko izobrazbo. Kdo pa se vrača v domovino? Svoje izkušnje delijo štirje Slovenci, ki so več let preživeli v tujini – od Velike Britanije in ZDA do Južnoafriške republike in Avstralije.
Anja Zaletel Iz Slovenije se je leta 2018 odselilo 5.600 državljanov, starih 15 let ali več, od tega jih ima več kot 1.800 najmanj višješolsko izobrazbo, kažejo podatki statističnega urada. Priselilo se jih je nekaj več kot 3.700, od tega dobrih 1.300 visoko izobraženih.
52
Za vrnitev so odločilne poslovne priložnosti … Da so delo v mednarodnem okolju ter kultura in odnosi v podjetju pomembni, potrjuje Jana Krapež Trošt, vodja komercialnih operacij v BIA Separations. Pred desetimi leti je v sklopu študija MBA pol leta preživela na Japonskem,
Kadri, ki se vračajo v Slovenijo, so pomembni predvsem za prenos znanja med različnimi trgi, osebne mednarodne povezave ter prenos najboljših praks iz multinacionalk na lokalna podjetja. Razlika med številom odseljenih in priseljenih visoko izobraženih kadrov je bila izrazita predvsem med letoma 2012 in 2017, torej med krizo. Medtem ko se je še leta 2017 odselilo okoli 1.900 takšnih kadrov več, kot se jih je priselilo, je leta 2018 ta številka upadla pod 500. Kaj pa Slovence privablja nazaj domov? Lani smo partnerji projekta TOP JOB Ambasador – Časnik Finance, Združenje Manager, Competo in GZS – izvedli anketo med Slovenci v tujini, na katero je odgovorilo več kot 1.400 ljudi iz 58 držav. Na vprašanje, kateri dejavniki so pomembni, ko razmišljajo o vrnitvi, jih je največ v ospredje postavilo delo v podjetju, kjer vladajo zdrava klima in dobri odnosi, sledili so možnost napredovanja, višina plačila, ohranitev stika s tujino ter pravi delovni izzivi. Tisti, ki se ne želijo vrniti, pa so med razlogi za to navedli predvsem večje uspehe, ki jih lahko dosežejo z delom v tujini, v Sloveniji pa premalo priložnosti za karierno napredovanje in prenizke plače.
REVIJA
leta 2012 pa se je z možem preselila v Houston v ZDA, kjer sta ostala do leta 2016. Kot pravi, je ameriško poslovno okolje bolj razvito od slovenskega, stvari se hitreje odvijajo, kapitala je neprimerljivo več. Pri poslovanju s podjetji v ZDA praviloma štejejo rezultati dela ter sposobnost doseganja ciljev v najkrajšem času, z minimalno birokracijo. »Poslovni odnosi temeljijo na enakopravnem partnerstvu. V ZDA se zavedajo pomena zadovoljne stranke in se za svoje stranke borijo,« pove, kot dobro lastnost slovenskega trga pa izpostavlja predvsem dobro izobražen kader. Kot pravi Krapež Trošt, sta se za vrnitev odločila zaradi družine in poslovnih priložnosti ter obveznosti, na BIA Separations je namreč imela možnost napredovanja, mož pa ima podjetje v Sloveniji.
… pa tudi okolje in družina Okolje ter bližina družine in prijateljev so bili pomemben dejavnik tudi za Janjo Žagar, vodjo tehnoloških transferjev v Leku, ki je z možem štiri leta ži-
vela v Veliki Britaniji. Na Otoku sta oba opravila magisterij, Žagar pa se je nato zaposlila kot strokovnjakinja za procese v farmacevtskem velikanu GlaxoSmithKline. »V Veliki Britaniji je življenje sicer udobno, a zelo karierno usmerjeno. Delodajalce zanimajo predvsem znanje in izkušnje, cenijo dobro delo ter dosežke in jih znajo tudi nagraditi.« Slovensko poslovno okolje se vse bolj približuje zahodnim državam, ocenjuje sogovornica. »Prednost našega okolja sta kultura in način dela. Smo bolj pragmatični, hitreje najdemo rešitve in zato lahko marsikateri projekt hitreje izpeljemo.«
Mednarodno delo, ambicioznost in pravo vodenje Poslovno okolje je urejeno tako v Sloveniji kot v Avstraliji, a je v Avstraliji bolj preprosta in učinkovita zakonodaja, pa pove Robert Bratuša Brant, direktor financ in poslovanja v družbi EFOS, ki je med letoma 2011 in 2018 z družino živel v Sydneyju in Brisbanu. »Avstralci so bolj usmerjeni v lokalni trg, okolje je manj konkurenčno, podjetja so večja in odločitve sprejemajo zelo hitro. Avstralska podjetja bolj investirajo v digitalno preobrazbo in IT-tehnologijo, tudi ker je povprečna plača v Avstraliji približno dvakrat višja. Hkrati so dodatne razlike pri plačah najboljših strokovnjakov, specialistov in managementa. Slovenija je medtem kot manjši trg bolj usmerjena v izvoz in ponudba izdelkov je večja zaradi trga EU. V obeh državah sicer večina zaposlitev poteka
