m filozofija
Sožitje ali vojna dveh svetov? »Vzhod je vzhod, zahod pa zahod in nikoli ne bosta prišla skupaj!« Rudyard Kipling 1919 »Zahodni veter ne more prevladati nad vzhodnim vetrom. Vzhodni veter bo zmagal.« Mao Ce tung 1957 Dilema o tem, ali je možno sobivanje različnih civilizacij, je postala posebej aktualna, ko je Kitajska začela po gospodarski pa tudi tehnološki plati v zadnjih letih dosegati razviti zahod in ogrožati ustaljeni svetovni red v okviru »pax americana«.
dr. Uroš Lipušček
56
Nemški filozof Oswald Spengler je že v začetku prejšnjega stoletja napovedal neizbežni »zaton zahoda«. Doslej še nobena civilizacija ni ušla naravnemu zakonu staranja. Civilizacije po njegovi teoriji nastajajo, imajo svojo mladost, vrh, se postarajo in na koncu razpadejo. Glede na to, da je zahodna civilizacija utemeljila kapitalizem kot globalni sistem produkcije, v katerem vladajo korporacije, podprte s tehnološkim monopolom
pa v vlogi današnje Šparte. ZDA s svojo vojaško, tehnološko in finančno močjo obvladujejo svet in v času predsednika Trumpa vse bolj po svoji volji postavljajo mednarodna pravila. Razvoj atomskega orožja, ki omogoča globalno uničenje, v katerem ne bo zmagovalca, je po drugi svetovni vojni vzpostavil ravnotežje strahu, ki je preprečevalo neposredni spopad med obema blokoma. Enostranski nasilni prevzem svetovnega vodstva,
Človeštvo oz. civilizacija bo preživela le v okviru konsenzualnega globalnega sistema. To je sine qua non pravilo današnjega sveta. in superiorno oboroženo silo ZDA, se postavlja vprašanje, ali je mogoče, da bi njeno mesto prevzela neka nova sila, npr. Kitajska, ki je v zadnjih desetletjih naredila takšen razvojni skok, kot ga v zgodovini naše civilizacije ni zabeležila še nobena država.
Kitajska je začela ogrožati monopol ZDA Ali bi bil takšen prevzem možen brez vojne? Ko so v starem veku Atene z razvejano trgovino, ki je prinašala visoke dobičke, postajale vse bolj vplivne, s čimer so začele ogrožati dominacijo vojaško močnejše Šparte, so izbruhnile peloponeške vojne, ki so jih Atene izgubile. Ali je ponovitev tega primera, ko ustaljeno velesilo začne ogrožati nastajajoča nova, mogoča tudi danes? Kitajska je namreč začela ogrožati monopol ZDA, ki nasto-
REVIJA
tako kot se je v zgodovini zgodilo že nekajkrat, ni več mogoč brez tveganja, da bo prišlo do svetovne kataklizme in konca civilizacije. Tega se v Pekingu očitno dobro zavedajo, saj nenehno poudarjajo, da njihov namen ni postati novi svetovni hegemon, ki bo v tej vlogi zamenjal ZDA. Človeštvo oz. civilizacija bo preživela le v okviru konsenzualnega globalnega sistema. To je sine qua non pravilo današnjega sveta. Kljub temu pa huda zaostrovanja odnosov med ZDA in Kitajsko opozarjajo, da ni povsem izključena niti možnost (omejenega) vojaškega obračuna. ZDA namreč poskušajo ubraniti mesto prvega svetovnega hegemona za vsako ceno. V svoji globalni varnostni doktrini so LR Kitajsko razglasile za »glavnega strateškega nasprotnika« (celo pred Rusijo), državni sekretar Mike Pompeo pa kitajsko komunistično partijo označuje
»za največjo grožnjo človeštvu«. V tem pogledu tudi evropske države oz. EU Kitajsko dojemajo kot hudega sistemskega tekmeca, čeprav bolj ali manj na verbalni ravni. Postavlja se vprašanje, ali je partnerski dialog, ki dobiva vse bolj ideološke dimenzije in obliko nove hladne vojne, med njima še mogoč. Trumpova administracija je s trgovinsko vojno, v ozadju katere je poskus zadržati kitajski tehnološki razvoj, sprožila nastajanje dveh, med seboj tekmujočih globalnih političnih in gospodarskih sistemov: zahodnega, v katerem si bodo ZDA v okviru Trumpove doktrine »najprej Amerika« podredile vse zahodne države in velik del držav, ki sodijo v njihovo interesno sfero, ter vzhodnega, v katerem bodo poleg Kitajske kot vodilne države tudi Rusija in velik del držav v razvoju. Od velikih držav je zaenkrat ostala v tem novačenju bolj ali manj nevtralna samo Indija.
Ko se srečata vzhod in zahod … Naraščanje napetosti med ZDA in Kitajsko je odraz visoke stopnje nerazumevanja, ki je med drugim posledica njunega različnega zgodovinskega razvoja. Mlada kitajska slikarka Yang Liu, ki se ukvarja z grafiko, rojena je bila v Pekingu, živi pa v Nemčiji, je v knjigi Vzhod sreča zahod, 2007, osmislila grafično podobo prevladujočih kulturnih razlik med zahodom in vzhodom. (Modra barva: zahod, rdeča barva: vzhod)
