16
Odgovori na vprašanja
Družina in Življenje
Kako naj otroke spraviva stran od zaslonov? Sva starša petih otrok: ene dijakinje, treh osnovnošolcev in enega malčka. V zadnjem letu smo zaradi epidemije kar nekaj mesecev preživeli vsi skupaj doma. Šolarji so se šolali na daljavo, midva sva delala od doma, malček je bil z nami. Šolarjem smo za potrebe šolanja priskrbeli prenosne računalnike, saj so imeli precej videokonferenc. Tudi sicer so pred računalniki presedeli skoraj ves dan. Na začetku sva mislila, da imajo toliko dela, potem pa sva jih začela malo nadzorovati in sva ugotovila, da v dopoldanskem času, ko naj bi delali za šolo, vmes počnejo še vse kaj drugega. Poslušajo glasbo, gledajo različne posnetke, našli so en kup brezplačnih igric. Zalotila sva jih celo pri tem, da so posnetke gledali med poukom. Najstarejša hči je ure in ure preklepetala s sošolkami. Saj nama je jasno, da je pogrešala druženje, ampak večino časa je preždela zaprta v svoji sobi. Računalnikov nisva zaklepala z gesli, ker bi bilo čisto preveč zakomplicirano, če bi jih morala vsakemu posebej kar naprej odklepati. Zavedava se, da so otroci med brskanjem po spletu lahko naleteli na vse živo in naju kar malo skrbi. Tudi malček je, kadar sva imela nujne stvari za službo, dobil kakšno risanko (preveč). Po uri ali več sedenja pred ekranom je bil seveda precej razdražen. Če potegneva črto: v vseh teh mesecih smo bili seveda v veliki stiski, kako delati za službo, skrbeti za šolanje na daljavo ter za varstvo. Enostavno nisva zmogla imeti vsega pod kontrolo. Vidiva pa, da so otroci zdaj že kar malo zasvojeni z vsem, kar jim je bilo vse te mesece tako lahko dostopno. Kaj lahko narediva zdaj? Pred nami so šolske počitnice. Kako naj jih zavarujeva pred tem, da bi celo poletje preživeli pred ekrani? Najraje bi jim prepovedala uporabo računalnikov, vendar se nama zdi, da to ni prava pot. Sandi in Majda
V
eliko se dogaja v tem čudnem času v družinah. Na veliko stvari sta opozorila: na poslušanje glasbe, gleda nje ‘risanke preveč’, na neskončne kle pete najstarejše hčerke s sošolkami, na računalniške igrice, na to, da so otroci gledali različne posnetke (pa karkoli ta različnost pomeni), na dejstvo, da so se otroci s pomočjo vsega tega izogi bali pouku, na to, da so morda že kar malo zasvojeni z vsem tem. Naj vama najprej čestitam, da sta vse to kar kmalu opazila in tudi za to, da vama je mar. Če ne bi opazila in če vama ne bi bilo mar, bi me močno skr belo. Pravita, da se vama prepoved ne zdi prava stvar. Res je tako. S prepo vedjo stvar postane še bolj mikavna. Po drugi strani bi pa rada preprečila zasvojenost. Tu vmes bo treba pla vati. In še tole: ni pomembno samo KAJ delajo otroci na ekranih, pač pa še bolj, česa vse NE delajo, ker so toliko na ekranih. Pomembno pa je
tudi, da preprečita najhujše poškodbe – pri fantih (tudi pri puncah, a manj) poškodbe zaradi pornografije, da ne govorimo o črnem spletu. O dopaminu Gotovo se zavedata, da so vse te zadeve namerno narejene tako, da so zasvaja joče. Ko namreč igramo igrice, ko kli kamo po socialnih omrežjih, ko gle damo filme na YouTubu …, možgane preplavlja nevrotransmiter dopamin, eden od hormonov sreče. To možgani čutijo kot ugodje, si zapomnijo, od kod je prišlo in nas silijo, da to pona vljamo tudi v prihodnje. Čez čas pa se možgani navadijo in naredijo vse manj in manj dopamina, zato je za isti občutek sreče potrebno več udejstvovanja in večja intenziv nost. Če se ne udejstvujemo, pride do znižanja nivoja dopamina, kar vodi v odtegnitvene simptome (znake). To se kaže kot nemir, težave pri koncentra ciji, nihanje razpoloženja, depresija in
slabost. Enako kot pri drogah. In nika kor si ne želita vajinih otrok pripeljati do stanja zasvojenosti. Vključita se še vidva Predlagam, da se v vse to vključita tudi vidva, da sploh vesta, od kod vse pre žijo nevarnosti. Ni hujšega kot starši, ki so odmaknjeni od ponudb tega sveta, češ, midva se s tem ne ukvar java, ker sva tako sveta. Namenoma se prijavita v različna orodja: v dobri stari Facebook, če še nista, v What’sApp, Viber, Tik-Tok, surfajta po YouTubu, začnita igrati priljubljeno igrico svojih otrok … Pa ne zato, da bi se zasvojila še vidva, pač pa zato, da bosta vedela, kako nevarne zadeve so na spletu in bosta »s svojim telesom« občutila nevarnosti, ki pre žijo na vajine otroke. Da bosta nevar nosti jemala resno. Dedek igra otroško »streljačino« Sam sem se, potem ko sta mi vnučka na
