22
Družina in Življenje
Foto: Canva
Vilma Siter, skupaj z možem Danijem ustanoviteljica društva DiŽ
Pot od srca do obisti
Spomnim se fanta iz našega kraja, ki sem ga srečala na oddelku novomeške bolnišnice v času mojega stažiranja. Bil je leto dni mlajši od mene in je veliko časa preživel v bolnišnici. Prav takrat so mu odkrili močno napredovano odpoved ledvic. Čakala ga je dializa kot edina rešitev, ki mu lahko podaljša življenje.
K
ar nekaj časa sem preživela ob nje govi bolniški postelji, kjer sva se veliko pogovarjala o njegovem stanju ter skupaj gledala v njegovo prihod nost. Kmalu je zares pristal na dializi. Pozneje sem izvedela, da se je poročil, imel družino in otroke. Čeprav je sedaj že nekaj let pokojni, mu je bilo življe nje s strokovno medicinsko pomočjo znatno podaljšano. Na to zgodbo sem pomislila ob branju današnje Božje besede. Pa poj dimo lepo po vrsti … Zjutraj sem s hvaležnostjo v srcu pomislila na prejšnji dan. Kljub lepoti dneva se je z večerno temo v moje srce priplazila kopica strahov, neizpolnjenih
pričakovanj in posledično tudi obsodb. Čeprav se je zdelo, kot da so se te misli vzele od nikoder, sem spoznala, da so privrele iz mojega srca. Ko je moj dragi mož vstopil v dnevno sobo ravno v času navala teh misli, so le-te nekontrolirano planile na plan. Zdelo se je, kot bi se nagr madile pred štartno črto in se bale, da ne bi prišle vse na vrsto v pravem trenutku. »Še jaz, še jaz!« so kričale ena za drugo. Ko sem z nepremišljeno izrečenimi besedami že zaplula v kalne vode, sem opazila, da sem nad njimi izgubila nadzor. Zdelo se je, kot bi se srce prestrašilo misli, ki bi lahko zastrupile mojo notranjost.
Pogovori, začeti z napačno intonacijo Hotela sem le zmanjšati notranjo napetost svojih občutkov. Kaj pa sem dejansko storila? Svoje strahove in obsojajoče misli sem, kot že tolikokrat prej, brez pravega premisleka stresla na svojega bližjega. V njegovih napakah, ki sem jih takrat »vzela pod drobno gled«, sem našla razlog za svoje stra hove, težke misli in posledično tudi slabo počutje. Le kako je mogoče, da vedno, ko se znajdem v podobni situ aciji, pozabim na vsa pravila dobrega dialoga, ko naj bi vnaprej premislila o načinu podajanja svojih misli in skrbi. Tak nepremišljen način vodi do
