38
Družina in Življenje
Malo za šalo malo zares
Župnik po končani pridigi vpraša nemirno deklico: – Zakaj pa ti ves čas hodiš po cerkvi gor in dol, ko vsi drugi mirno sedijo v klopeh? – Zakaj pa vi kar naprej govorite, ko vsi drugi molčijo?
Revija Družina in Življenje – ISSN 1855-2110. Revija društva Družina in Življenje izhaja štirikrat letno. Izdaja Društvo Družina in Življenje, Grebenčeva cesta 4, 8273 Leskovec. Glavna urednica: Marjeta Bec (marjeta@diz.si) Odgovorni urednik: Benjamin Siter (benjamin@diz.si, 041 328 101) Lektorica: Alenka Žabkar (alenka.zabkar@gmail.com) Uredniki posameznih rubrik: Benjamin Siter (Dajemo naprej, Seminarji nas bogatijo, Naš pogovor, Zakonska skupina, Živeti s Svetim pismom), Dani Siter (Danijev nagovor, Odgovori na vprašanja, dani@diz.si), Vilma Siter (Vilmina spodbuda, vilma@diz.si), Marjeta Bec (Tema glasila, Midva sva zakon, Zgodba zakonskega para, Dar življenja, Za voditeljske pare, marjeta@diz.si), Marija Halas (Ta stari in ta mladi, marija.halas@gmail.com), Mojca Nuč (Starševstvo, nucmojca@gmail.com), Mateja Jemec Tomazin (Malo za šalo, malo zares). Grafična priprava in tisk: Tiskarna Povše BM d.o.o. Naklada: 5000 izvodov. Fotografija na naslovnici: Canva Revija DiŽ je brezplačna. Lahko pa se odločite za podporni dar, ki ga nakažete po položnici na naslov: Društvo DiŽ, Grebenčeva 4, 8273 Leskovec, TRR: SI56 0298 2025 5101 623, koda namena: OTHR, namen: revija – dar, referenca: SI 00 760 110. Če želite, da bi tudi vaši prijatelji, sorodniki in znanci prejemali revijo DiŽ, jih povabite, naj izpolnijo naročilnico na spletni strani. Vsi, ki ste pripravljeni podpirati tudi druge programe Društva Družina in Življenje, svoj mesečni prispevek nakažite s kodo namena: CHAR, namen: prostovoljni dar, referenca: SI 00 760 111. Za vaše darove se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo!
Voznik z avtom povozi pešca. Skoči iz avta, steče do ponesre čenca, ki ves potolčen leži na tleh in ga tolaži: »Imate pa res srečo, da sem vas povozil ravno na tem križišču. Prav v tej hiši stanuje zdravnik. Vse bo v redu, takoj bom skočil ponj.« »Nič ne bo v redu,« jezno odvrne ponesrečenec. »Zakaj pa ne?« »Ker nimam sreče.« »Kako to?« »Jaz sem tisti zdravnik.« Prijateljici se pogovarjata: »Tako so nas prestrašili s tem virusom, da ko grem v restavracijo, v WC-ju vrata odpiram s komolcem, pokrov na stranišču dvigujem z nogo, s kolenom potegnem vodo, vrata zapiram z ramo in se vračam k mizi čez celo restavracijo – tam pa opazim, da nisem gor potegnila gat.« Nekaj let po koncu epidemije: Oči, kje sta se z mami spoznala? – Na hitrih testih. Včasih smo bili kar divji … jedli smo torto, potem ko smo vsi pihali vanjo.
Zakonski nasvet iz ljudske zakladnice O sreči imamo v slovenskem jeziku mnogo rekov. Pogo sto rečemo, da ima nekdo več sreče kot pameti, sreča se komu nasmehne, hitro pa znamo dodati, da je Vsak sam svoje sreče kovač. O tem je pisal že Valentin Vodnik, ki je v pesmi Dramilo (saj jo znamo vsi na pamet, mar ne?) zapisal /…/ Za uk si prebrisane glave,/ pa čedne in trdne postave,/ išče te sreča,/ um ti je dan,/ našel jo boš,/ ak’ nisi zaspan. Slovarji srečo opisujejo kot ‘razme roma trajno stanje velikega duševnega ugodja’. V nobenem od slovarjev pa ne najdemo tega, kar je Vodnik v vznesenem tonu želel sporočiti našim prednikom: »Zmoremo, le ne smemo stati križem rok.« Sreča je namreč dosegljiva z Božjo pomočjo in z mnogo podpore naših sozakoncev v mnogih preizkušnjah, ki nam pridejo naproti. Res se zdi, da ima kdo drug kdaj več sreče kot mi sami, toda srečni smo lahko tudi zato, ker drugemu pri voščimo njegovo srečo, ker je večja sreča dajati, kakor prejemati (Apostolska dela 20, 35) in ker smo srečni, saj nas ljubi Nebeški Oče (in še sozakonec za piko na i)! Pripravila Mateja Jemec Tomazin
