MANAGERSKI KONGRES 2020
Desetletje za akcijo Trajnost ni beseda ‘enodnevnica’ (ang. buzzword), trajnost je beseda, ki določa, kakšno je in bo naše življenje ter predvsem, kakšno bo življenje naših zanamcev. Zato in z zavedanjem, da podjetja brez trajnostne agende v prihodnje ne bodo obstajala, smo v Združenju Manager zastavili projekt Trajnostno voditeljstvo.
Diana Jecič Čeprav besedo trajnost zdaj zasledimo na vsakem koraku, ni skovanka zadnjih desetletij. Najdemo jo že v priročniku nemškega gozdarja iz leta 1713, ki je zagovarjal idejo o takšnem izkoriščanju lesa, ki bo omogočalo njegovo trajnostno, dolgoročno rabo, oz. o takšnem upravljanju z njim, da ga zagotovimo tudi bodočim generacijam. Tri stoletja kasneje se trajnost vedno bolj uvršča
dogovor, cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov idr. tako postajajo stalnica poslovanja. Zato je za dolgoročni uspeh treba trajnostno ravnanje obravnavati kot ključno gonilno silo in vodilo, ne le kot dodatek k poslovanju.
njegov obstoj. A po drugi strani le 48 % managerjev trajnost že integrira v svoje procese. Takšnih, ki menijo, da ima gospodarstvo ključno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega ravnanja Združenih narodov, pa je le še 21 %.
Če se je nekdaj tradicionalni pogled na poslovanje osredotočal na finančno uspešnost in šele potem na družbeno
Zgornji sliki pritrjujejo tudi izsledki letošnje raziskave o trajnostnem voditeljstvu evropske managerske organizacije CEC, katere del je Združenje Manager. Kažejo, da je koncept trajnosti managerjem bolj blizu kot osebna vrednota (59 % managerjev je trajnost izjemno oz. zelo pomembna), medtem ko jih trajnost kot vrednoto v svojem profesionalnem ravnanju opredeljuje nekoliko manj (51 %).
CEC-ova raziskava o trajnostnem voditeljstvu razkriva, da je koncept trajnosti managerjem bolj blizu kot osebna vrednota, medtem ko jih trajnost kot vrednoto v svojem profesionalnem ravnanju opredeljuje nekoliko manj (51 %). tudi na dnevni red podjetij. A trajnost ni zgolj okoljsko vprašanje – slednje je sicer najbolj pereče –, temveč vključuje tudi družbeni in ekonomski vidik. Medtem ko je bilo prejšnje desetletje 10. desetletje ozaveščanja, globalni dogovor Združenih narodov (United Nation Global Compact – UNGC) to desetletje namenja akciji. Trajnostno ravnanje, trajnostni razvoj, trajnostno voditeljstvo tako niso več le izbira, ampak postajajo nuja. Samo podjetja z mislijo na prihodnost bodo namreč v njej tudi obstajala.
Trajnost: gonilna sila in ne le dodatek k poslovanju Tudi Zakon o gospodarskih družbah že določa, da morajo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in imajo povprečno več kot 500 zaposlenih, od leta 2015 v poslovnem poročilu (ali pa ločeno) priložiti tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Ta mora vsebovati podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah, ki se vežejo na boj proti korupciji. Direktive EU, evropski zeleni
odgovornost, sodobno vodenje ta princip postavlja na glavo. Podjetja morajo sočasno razmišljati o ekonomskem, družbenem in okoljskem uspehu. Ne le zato, ker kar 40 % milenijcev, ki so naši kupci in hkrati bodoči zaposleni, verjame, da bi moralo biti izboljšanje družbe, v kateri živimo, cilj poslovanja podjetij, temveč tudi ker verjamemo, da managerji predstavljajo motor sprememb. Da so povezovalci idej, ljudi in procesov. Tudi Slovenski državni holding je sredi letošnjega poletja dopolnil svoja priporočila in pričakovanja s priporočili za trajnostno poslovanje družb s ciljem večje konkurenčnosti, manjših tveganj in trajnostne uspešnosti na dolgi rok.
Razkorak med osebnim trajnostnim delovanjem in delovanjem podjetja Nekatere raziskave že potrjujejo, druge pa nakazujejo, da smo daleč od usklajenega delovanja podjetja in posameznika. Globalni dogovor Združenih narodov in svetovalna družba Russell Reynolds Associates npr. poročata, da kar 92 % vodilnih managerjev meni, da je vključevanje trajnosti v podjetje ključna za
Imate lastnosti trajnostnega voditelja? Russell Reynolds Associates navaja tri ključne krovne kompetence trajnostnega voditelja: – trajnostna naravnanost, ki pomeni premik v miselnosti iz »jaz« na »mi«; – sistemsko razmišljanje, ki omogoča celosten pogled, hkrati pa vidi podrobnosti; – zmožnost grajenja odnosov – tako v podjetju kot z deležniki. Inštitut za trajnostno voditeljstvo z Univerze v Cambridgeu ponuja preprost odgovor na vprašanje, kdo je trajnostni voditelj: »Nekdo, ki navdihuje ter podpira dejanja in ukrepe za boljši svet.« Za boljše razumevanje so razvili model, s katerim celostno zajemajo tri glavne komponente trajnostnega voditelja: – kontekst oz. okvir, v katerem manager/ka deluje; – značilnosti posameznega managerja/ke; – njegova oz. njena dejanja.
REVIJA
29
