MQ BAROMETER
Čas preživetja slovenskih podjetij v času koronakrize Gospodarski subjekti so se začeli spraševati predvsem dvoje: kako dolgo lahko podjetja preživijo, če ne smejo poslovati na trgu, ter koliko časa lahko epidemija traja in do kdaj bo poslovanje podjetij omejeno.
dr. Srečko Devjak, svetovalec za upravljanje s tveganji v bankah in podjetjih
Zaradi negotovosti, kakšne bodo razmere s koronavirusom jeseni, smo izračunali, kakšen bo povprečni čas preživetja
35000 30670
30000 število pravnih oseb
Bisnode je kot pomoč gospodarskim subjektom pri obvladovanju opisanega tveganja razvil novo metriko Čas preživetja (angl. Time-to-Wall; krajše: TTW100), ki uporabnikom pomaga identificirati podjetja z manjšo zalogo lastnih likvidnih sredstev. TTW100 nam pove, koliko dni lahko podjetje v razmerah gospodarske krize nemoteno poravnava zapadle obveznosti s pomočjo denarja in denarnih ustreznikov na zalogi, če zaradi omejitev na trgu podjetje svojih proizvodov ne more prodajati in se prihodki od prodaje podjetja zmanjšajo za 100 %, na nič, (kot se je to zaradi državnih ukrepov zgodilo spomladi).
25000
26066
28149
20000 15000
11964
10000
5183 5017 4803
5000
9794 9517
8234
7203
3545 3427 3226
0 0–25
25–50
50–75
75–100
100–350
350 >
TTW100 v dnevih
TTW100 rezultati na začetku prvega vala koronakrize spomladi, ob koncu tretjega četrtletja in konec leta 2020. Vir: Bisnode.
Rezultati izračuna TTW100 na začetku prvega vala koronakrize kažejo, da je bil povprečni čas preživetja na ravni gospodarstva kot celote 151 dni. Povprečen čas preživetja gospodarstva ob koncu tretjega četrtletja 2020 je znašal 105 dni. Pričakovani čas preživetja gospodarstva
Bisnode je razvil orodje Čas preživetja, s katerim lahko za poslovne partnerje izračunate čas preživetja in zmanjšate likvidnostno tveganje v vašem podjetju, če se bo pojavil nov večji val koronakrize. slovenskega gospodarstva konec decembra 2020 ob predpostavki, da bo gospodarstvo v četrtem četrtletju 2020 doživelo enak padec gospodarske aktivnosti kot v drugem četrtletju 2020, preden je bila državna pomoč v različnih oblikah podjetju na voljo v praksi. Pri izračunu smo upoštevali sezonsko gibanje prodaje, ki ga določa gibanje BDP po četrtletjih. Na podlagi analize gibanja BDP po dejavnostih od 2016 do 2019 smo ugotovili, da je gibanje BDP za posamezno dejavnost po četrtletjih znotraj koledarskega leta med leti primerljivo.
10914
7851 8384 8429
ob koncu četrtega četrtletja 2020 pa bo predvidoma znašal le 94 dni, če predpostavljamo, da bo v četrtem četrtletju 2020 kriza zaradi koronavirusa pustila enake posledice na gospodarstvu kot v drugem četrtletju. Ta rezultat je relativno višji kot sprememba od razglasitve epidemije spomladi do konca tretjega četrtletja 2020, predvsem zaradi državne pomoči, kjer so nekateri ukrepi podjetjem še vedno na razpolago, dodatno pa k ugodnejšim rezultatom prispeva tudi gospodarsko uspešno tretje četrtletje 2020, kjer je bil vpliv koronavirusa
na gospodarstvo majhen in zato ugoden za gospodarski razcvet ter za izboljšanje likvidnosti v podjetjih.
Začnite kopičiti likvidnost Na tej osnovi ugotavljamo, da so državni ukrepi za pomoč gospodarstvu spomladi dosegli svoj namen in izboljšali likvidnost v gospodarstvu, ki bi bila sicer slabša. Ker je bil sveženj državnih ukrepov spomladi zelo obremenjujoč za državni proračun in glede na to, da proračunske operacije na ravni EU za pomoč gospodarstvu v boju s posledicami koronavirusa še niso jasne (npr. koronaobveznice), je vnovična pomoč države gospodarstvu jeseni in pozneje v primeru novega večjega vala koronavirusa negotova. Če bodo podjetja v primeru novega večjega vala koronakrize bolj prepuščena sama sebi, rezultati te analize narekujejo, da naj podjetja že zdaj začnejo kopičiti likvidnost in si s tem olajšajo poslovanje jeseni in pozimi. T
REVIJA
33
