VODENJE
Težkih etičnih odločitev ne sprejemajte sami Raziskava med slovenskimi managerji in managerkami je pokazala, da pri etičnem odločanju uporabljajo moralni pragmatizem. Managerji se morajo zavedati, da naj težkih etičnih odločitev ne sprejemajo sami. Največje tveganje etičnega odločanja je, da managerji le svojo realnost vidijo kot edino pravilno in posledično nočejo poslušati in razmišljati o nasprotujočih dejstvih. Kar lahko vodi v neetično odločitev.
dr. Matej Drašček
42
Harvardska študija iz leta 2016 med direktorji največjih podjetij na svetu razkriva, da managerjem primanjkuje kompetenc na področju etičnega sklepanja in odločanja. To ni presenetljivo glede na hitre spremembe v gospodarstvu in v politično družbenem okolju. Menimo, da managerji potrebujejo jasne usmeritve glede etičnega odločanja, metode za njegovo izboljšanje in smernice za odločanje.
soben prepoznati le vrednote, pomembne njegovi 'pripadajoči' kulturi, moralni pragmatizem gradi na visoki moralni občutljivosti, moralni refleksiji in učenju. Sodobna moralnost tako ne izhaja iz indoktrinacije abstraktnih načel, ampak iz občutljivosti za dejanske okoliščine, zahtev človeka v vsej njegovi raznolikosti ter skupnih temeljev, ki so del humanizma.
Dileme etičnega odločanja
Etiko v vsakdanjem življenju velikokrat zamenjujejo z 'urbanimi resnicami'. Mnogi menijo, da je etika enaka občutkom (npr. »Menim, da je to etično, ker tako čutim.«). Ampak biti etičen ni enako kot slediti svojim občutkom. Etika tudi ni religija. Večina teh zagovarja
Preprostega odgovora na dilemo etičnega odločanja, kljub poskusom marsikaterih raziskovalcev in praktikov, ni. Človeka kot nepredvidljivo bitje čustev, duha in razuma ne moremo obravnavati kot stroj, ki ga lahko parametriziramo.
Kaj etika je in kaj ni?
Pri managerjih obstaja etična nedoslednost, ki smo jo obrazložili z moralnim pragmatizmom. Ta gradi na visoki moralni občutljivosti, moralni refleksiji in učenju. Tudi raziskava, ki smo jo Drašček, Rejc Buhovac in Mesner Andlošek naredili skupaj z Združenjem Manager, nakazuje, da pri managerjih obstaja etična nedoslednost, ki smo jo obrazložili z moralnim pragmatizmom. Ta pravi, da se managerjev izbor etičnega pristopa spreminja glede na specifične okoliščine ob uporabi moralnega sklepanja. Etično odločanje tako ni več aktivnost, ki temelji na pravilih, ampak vsebuje nenehno dinamično interakcijo med okoliščinami, razvojem pravil in njihovo uporabo. V nasprotju z moralnim relativizmom, po katerem naj bi bil posameznik spo-
REVIJA
etična načela, ampak če bi bila etika samo religija, bi lahko bili etični samo verni ljudje. Vemo tudi, da biti etičen ni enako kot slediti zakonu. Slednji vključuje tudi etična načela, ki naj bi jim sledili državljani. Ampak zakoni so, tako kot čustva, lahko odklon od etičnega (npr. suženjstvo ali apartheid v Južni Afriki). Končno pa etika ni enako to, kar družba meni, da je sprejemljivo. V vsaki družbi ljudje sprejmejo načela, ki so v večini etična. Vendar se nekatera načela v družbi lahko bistveno razlikujejo od etičnega. Lahko se tudi zgodi, da je celotna družba neetična (npr. nacistična Nemčija).
Etika temelji na jasnih in razumskih načelih, kaj je prav in narobe, in zapoveduje ljudem, kaj naj bi delali, bodisi v obliki zapovedi, načel, pravic ali vrlin. Etika so tako standardi, ki zapovedujejo, da določenih neetičnih dejanj ne storimo drugim ali jih povezujemo s pravicami. Standardi postanejo etični takrat, ko so osnovani na konsistentnih in dobro oblikovanih razumskih podlagah.
Katera etika je 'prava'? Obstajajo različne teorije etike, ki se med seboj bistveno razlikujejo in so si velikokrat v nasprotju. Na vprašanje, katera etika je prava, ne moremo odgovoriti. Na splošno pa normativno etiko, tj. kako naj se etično obnašamo, delimo v dve veliki skupini: - Prva skupina je osredotočena na odločitev samo. Tukaj obstajata dve veliki etični teoriji, ki sta si diametralno nasprotni: utilitarizem, ki zagovarja največje dobro za največje število ljudi, in deontologija, ki zagovarja moralne obveznosti ne glede na posledice odločitve. - Druga skupina je osredotočena na osebo, ki odločitev sprejema. Tukaj etika vrlin poskuša z vrlinami in praktičnim umom doseči človekov smisel življenja, in sicer srečnost (gr. Eudemonia). Katera etika je pravilna? Vse so pravilne, vendar obstaja zanka. Vzemimo primer poslovnih pogajanj in prakse 'blefiranja'. Predpostavimo, da je manager sredi pogajanj, katerih rezultat vpliva na nadaljnji obstoj organizacije. Med pogajanji mana-
