M FILOZOFIJA
Kriza razodeva tudi značaje ljudi Krize so dobre tudi zato, da se ljudje pokažemo, kakšni smo, ko kakšen del našega oklepa odpade ali pa ga celo sami odpremo, ker znotraj njega ne uspemo več dihati in nismo povezani s svetom.
Borut S. Pogačnik Ljudje skoraj vsak dan objavljajo različne teorije in prakse, povezane s Covidom-19. V času krize, od 16. marca naprej, vodim dežurno psihosocialno službo pomoči pri Združenju invalidov – Forumu Slovenije, ki je bila namenjena vsem ranljivim skupinam, a se je izkazalo, da smo ranljivi prav vsi.
krat trmoglave, pedantne, nestrpne, dogmatične, načelne, previdne, polne predsodkov in vezanosti na tradicije, netolerantne in stalno v boju proti slabemu namesto za dobro, avtoritarne, konservativne, dvomljive, nagnjene k absolutizmu, nepopustljive in vedno v bojazni pred vsem novim. Seveda imajo
Štiri značilne osebnostne strukture, s katerimi (ali vsaj z eno) je na nek način zaznamovan vsakdo izmed nas, so prisilnost, depresivnost, shizoidnost in histeričnost.
62
Skozi ta čas sem na temelju stotin pogovorov s svetovanci po telefonu, osebno in po elektronski pošti prišel do podrobnih spoznanj, ki utemeljujejo priznane štiri tipe osebnosti po Haraldu SchultzHenckeju (v nadaljevanju HSH), ki slovi kot neonalitični karaktereolog, s katerega spoznanji nas je v času študija psihoterapije na ljubljanski Medicinski fakulteti seznanil slovenski neonalitik Leopold Bregant. Tovrstne analize v zvezi s korona krizo pri nas in tudi v svetu, po mojem vedenju, doslej ni opravil še nihče. Treba je povedati, da je HSH opredelil štiri značilne osebnostne strukture, s katerimi (ali vsaj z eno) je na nek način zaznamovan vsakdo izmed nas. Katere so te štiri osebnostne strukture ali tipi osebnosti? Prisilnost, depresivnost, shizoidnost in histeričnost. Te osebnostne strukture ne smemo jemati kakorkoli vrednostno, ampak predvsem kot presežnost človekove osebnosti.
Nestrpni do tistih, ki ne spoštujejo ukrepov Osebe, za katere je značilna t. i. prisilna osebnostna struktura, so veliko-
REVIJA
– kot vse osebnostne strukture – tudi svoje dobre strani: prizadevnost, pridnost, vztrajnost, trdnost, resnost in vestnost. Vsekakor ne gre dvomiti, da so to generalne lastnosti naših državljanov, kakor tudi prebivalcev Avstrije, južne Nemčije in Madžarske. Dežel, ki so bile nekdaj vsaj delno del Avstro-Ogrske monarhije. Pri teh se je med razglašeno epidemijo kazala nestrpnost do sodržavljanov, ki niso izvajali ukrepov države, saj jim je prav zaradi pridobljene avtoritarnosti pomembno, da se vsi držimo predpisov in reda. Vsaka sprememba jih je hitro spravila v obup in resignacijo. Ob svetovanju se je tudi pokazalo, kako je ta osebnostna struktura nastala: zaradi pretrde vzgoje, kaznovanja, nadziranja in prepovedanega raziskovanja česarkoli.
Frustrirani in z največ težavami Tip osebnostne strukture depresivnosti se kaže v močni želji po bližini, vdanosti, nenehnem občutku izdanosti, resigniranosti, brez veselja v načrtovanju in tudi brez poguma, z močnimi občutki
krivde, podredljivostjo, altruističnimi ideologijami, pomanjkanju distance, mazohističnosti ob hkratnem občutku, da se od njega preveč zahteva, z begom v omamo; na splošno pa z bojaznijo pred samostojnostjo in izolacijo ter pred lastnimi hotenji in željami. Pri tem ne smemo prezreti njihove sposobnosti vživljanja v druge (empatija), pripravljenosti pomagati, privrženosti in sočutnosti. Ti so prav zaradi izoliranosti in močne želje po osebnih stikih bili izjemno frustrirani in z največjimi težavami, ko niso mogli udejanjiti svoje sposobnosti pomoči ter niso mogli pridobiti opore, ki jo sicer v vsakdanjem življenju nenehno potrebujejo. Pri tem moramo povedati, da takšna osebnostna struktura nima dosti povezave z občasnimi depresivnimi epizodami, ki nastanejo kot reakcija na nekatere dogodke in posledično tudi na krizo koronavirusa.
Tip ljudi, ki ni prosil za pomoč Tip osebnostne strukture shizoidnosti se kaže v prizadevanju za lastno postajanje, v egocentričnem vedenju, racionalizmu, ko je manj čustev kot inteligence, strahu pred navezovanjem in skromnostjo stikov, odklonilnosti, nezaupljivosti, ostrim in hitrem menjavanju čustev, skeptičnosti, cinizmu, distanci, nenehnem nihanju med samoprecenjevanjem in podredljivostjo; prisotna je bojazen pred bližino, vdanostjo in prilagajanjem ter pred vsakim začetkom. Ne gre prezreti njihove sposobnosti samostojnosti, realizma, kritičnosti, neodvisnosti v
