M pravo
Delo na daljavo – nova definicija dela Epidemija je spremembam, ki so bile posledica tehnološkega razvoja, dala dodaten pospešek in dokazala, da je, ko je to nujno, mogoče delati na daljavo kjerkoli. Takšno diferencirano poslovno okolje je ustvarilo povsem novo definicijo dela, ki pa od ljudi terja posebne kompetence, med katerimi je najpomembnejša fleksibilnost oz. prilagodljivost.
mag. Sanja Savič Delo na daljavo je sodobna oblika delovnega mesta, za katerega je zaradi virtualizacije značilen spremenjen način dela,
daljavo postalo naša stalnica in da bodo posamezne pisarne vselej ostale tako prazne kot so bile v času epidemije. Ni
Delo na daljavo zahteva visoko mero zaupanja, lojalnosti in predvsem dobro medsebojno komunikacijo, predvsem s strani managerjev. ki zahteva visoko stopnjo organiziranosti, motivacije in samodiscipline. Številne raziskave dokazujejo, da bo delo na
36
dvoma, s hitrim preskokom na delo na daljavo smo se naučili lekcij, ki niso zapisane v nobenem šolskem učbeniku.
Hibridni model dela v post-pandemični družbi Številne raziskave na področju dela na daljavo kažejo, da sodobnimodelidelaustvarjajovelikomotivacijeinzadovoljstva med zaposlenimi ter višjo stopnjo produktivnosti. Vprašanje ni »če«, ampak »kako« pripraviti hibridne delovne modele prihodnosti tudi v Sloveniji. Opisane regulatorne spremembe kažejo na prepotreben veter v urejanje dela na daljavo. Ali ga bomo znali usmeriti v pravo smer?
Špela Ajdišek Robič Leto 2020 je bilo prelomno, skozi skrajno polarizacijo je v nas vzbujalo opredelitve glede politike soočanja s pandemijo in za vedno spremenilo delovanje naše družbe na mnogih ravneh. To še posebej velja za področje organizacije dela. Delodajalci smo se lahko srečali s togo ureditvijo dela na domu, ki nam je oteževala delovne procese v času izrednih razmer, še manj pa nam bo ta v pomoč pri ureditvi sodobnih oblik dela v postpandemičnem času.
Pravi razlogi za spremembe Ideje o večji fleksibilnosti dela so po svetu sicer zagon dobile že pred pandemijo – z razmahom digitalizacije in tehnološke re-
REVIJA
Delo na daljavo kot prožna oblika zaposlitve Delo na daljavo se je zagotovo izkazalo kot ena od bolj prožnih oblik zaposlitve, pri kateri se podrejeni položaj delavca rahlja, saj ima slednji večji vpliv na oblikovanje svojega delovnega procesa. Delavec si svobodneje razporeja delovni in prosti čas ter ima večji vpliv na organizacijo dela, saj običajno ni stalnega in ne-
volucije – vendar smo bili v času izrednih razmer prisiljeni preoblikovati svoje ustaljene prakse in kulturo dela praktično čez noč. Če nočemo 'zapraviti lekcij dobre krize', pa je pred nami nov izziv: razvijati fleksibilne oblike dela v normalnih časih in iz drugih razlogov. Ker želimo raje kot izključno ustvarjanje prihodka v središče postaviti opolnomočenje zaposlenih, da sami izberejo kraj opravljanja dela, kjer bodo najbolje opravili določeno nalogo. Ker jim zaupamo in se zavedamo, da s fleksibilnostjo povečujemo dobrobit zaposlenih, ki je osnova za njihov največji doprinos in angažma. Iz teh razlogov so vzklile tudi iniciative za spremembe pravne ureditve dela na domu v Sloveniji. Ta prispevek poskuša osvetliti duh regulativnih sprememb na področju dela na domu pri nas v zadnjem letu na vseh ravneh – zakona, kolektivnih pogodb dejavnosti – ter na mednarodni ravni.
Predlog spremembe zakona na področju dela na domu – hibridni model dela Obstoječa ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) se osredotoča na skrajno obliko dela na domu kot trajni način izvajanja pogodbe o zaposlitvi. Izhaja z vidika zaščite delavca, zaradi česar postavlja prestroge zahteve za ureditev sodobnih fleksibilnih oblik dela na daljavo, ki je zgolj občasno. Zato smo se nekatere gospodarske družbe povezale v okviru pobude GZS za pripravo predloga novele ZDR-1, ki bi poenostavila ureditev dela od doma in olajšala izvedbo t. i. hibridnega modela dela od doma. Ta združuje opravljanje delovnih nalog v prostorih de-
