M FILOZOFIJA
Simbioza vrednosti Kaj človek potrebuje, da ustvarja vrednost? Kaj potrebuje, da se zaveda obstoja vrednosti, ki jo oblikuje, in kaj, da čuti samo potrebo po tem, da vrednost ustvarja? Kaj je vrednost?
Hana Bujanović Kokot
50
Zadnja tri leta sem imela priložnost sodelovati pri ustvarjanju literarnega zbornika Gimnazije Kranj ne le kot avtorica, ampak tudi kot sourednica; priložnost, ki mi je ponudila drugačen pogled na dogajanje in razširila perspektivo. Že prej sem se ob lastnem ustvarjanju nadejala čim obširnejšega branja tako tujih kot domačih avtorjev, ki so pogosto krojili moja merila, a ob prebiranju literarnih del vrstnikov sem prvič imela vpogled v trenutno literarno sceno in priložnost se vanjo uvrstiti. Četudi mi je to vlilo samozavest in pogum, pa so se moja pričakovanja do lastnih del, skoraj pričakovano, zvišala in naenkrat sem iz strahu, kaj bo nastalo, začela pisati manj. Želela sem, da so moji izdelki kakovostni, nadpovprečni, celo vrhunski, četudi to nikoli ni bil primarni namen mojega literarnega izražanja ali pa pričakovanja drugih okoli mene. Ko razmišljam o zadnjih štirih letih šolanja na Gimnaziji Kranj, ki ga letos zaključujem, spoznavam, da se je moja želja po popolnosti odražala na mnogih dejavnostih, ki sem se jih lotila, ter projektih in dogodkih, ki sem jih organizirala. Za mnoge se moram vprašati, kaj je sploh bil njihov namen, poleg doseganja nekih skoraj neresničnih pričakovanj, ki sem si jih sama zadala.
Kaj je vrednost? Tako, priznam, se bolj kot s samim zapisom manj kot dan pred rokom že več kot dve uri ukvarjam s tem, kako iz tega članka ustvariti vrednost, čeprav resnično ne vem, kaj vrednost pomeni drugim, še manj meni. Prav ta razkol me tare zadnje čase – kaj je vrednost tvojega izdelka in tebe oz. tega, kar si želel biti. Medtem ko je prvo oprijemljivo, vidno, drugo sestavlja tudi
REVIJA
vse, česar ni bilo, za kar se nismo odločili ali kar smo storili nezadostno, napačno. Pa kljub temu bi lahko dejali, da se to dvoje prepleta, kot simbioza dveh organizmov, ki rasteta in se razvijata sočasno ter vzajemno. Ustvarjati vrednost kot odtis, ki ga pustiš v času, če je le dovolj velik, da te preživi, je tisti ključ, h kateremu stremi vsak posameznik v upanju, da njegova vre-
omejilo na iskanje vrednosti znotraj sebe in še bolj na njeno definiranje. Čudovit primer tega se mi zdi spletna zbirka Impresije iz osame, ki jo je v sodelovanju z Dejanom Kobanom izdala Layerjeva hiša in je točno to, kar napoveduje: podobe, občutja in odtenki izolacije posameznikov, ki se s podobnim vprašanjem ukvarjajo vsak na drugačen način. Ta drugačnost pa je v primeru pe-
Iskanje vrednosti v času, ko zanjo ne smeš stopiti predaleč zdoma, nas je tako omejilo na iskanje vrednosti znotraj sebe in še bolj na njeno definiranje. dnost bije dovolj glasno, široko, veliko, da je slišana, in še bolj, da je sprejeta in razumljena. Če je razumljena, je namreč razumljen tudi posameznik, ki ji daje glas in prostor za rast. V simbiozi posameznikov in vrednosti je prav ta rast tista, ki oblikuje čas. A kako ustvariti idealno simbiozo, popolno razmerje? In kaj vrednost v tem času sploh pomeni?
Čas za samorefleksijo Morda je bila to ena izmed dobrih rezultatov pandemije koronavirusa; ta nam ni le ponudila novih zapletov in težav, ki smo jih morali na poti do cilja premagati, ampak tudi priložnost, čas v 21. stoletju, ko prav tega primanjkuje, za premislek in ponovno oceno naših vrednot in prioritet ter predvsem čas za samorefleksijo. Kljub intimi doma, v katero smo bili naenkrat zaklenjeni uro za uro in dan za dnem, je ta prej kot občutek domačnosti dajala občutek ujetosti, prisiljenosti v soočenje s samim sabo in vrednostjo, morda celo bolj to, kakšen odnos imamo do nje. Iskanje vrednosti v času, ko zanjo ne smeš stopiti predaleč zdoma, nas je tako
sniške zbirke tenkočutno zbrana v verzih ene Facebook objave, ki tako potrjuje poslušnost, ki jo lahko imamo drug do drugega, in enotnost čutenja ter empatije skozi med seboj tako razlikujoče si besede in slog zapisa. Prav čutenje te objave me je tako presunilo in mi dalo misliti, menim, da je to namreč primer čiste vrednosti, ki jo je posameznik sposoben ustvariti sam s sabo, čeprav dvomim, da je popolna izolacija od zunanjih faktorjev dandanes še mogoča. Pa je resnično potrebna?
Ali družbeno kritična vrednost cveti? V času skrajne polarizacije mnenj in neposlušnosti med poloma se zdi, da družbeno kritična 'vrednost' cveti, pa če za nas to vrednost ustvarjajo Banksyjeve ulične poslikave, Trumpovi tviti, Black Lives Matter in Stop Asian Hate protesti, ki se odvijajo v ZDA in drugod po svetu, ali pismo dijakov ministrici. Vsak namreč vrednost ocenjuje ter jo ustvarja po lastnih kriterijih in prav ti so tisti, ki skrbijo za raznolikost in širok nabor ne le v umetnosti, ampak tudi mnenjih in perspektivah samih.
