januarsko srečanje
Ne jemati, ampak prispevati Pogovor z letošnjim prejemnikom priznanja za življenjsko delo na področju managementa Stanetom Rožmanom, predsednikom uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Saša Gnezda Ne jemati, prispevati je načelo Staneta Rožmana, ki je že zavidljivih 32 let na čelu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Pri svojem delu, pravi, se je vedno zavzemal za razvoj in napredek podjetja, kakor tudi širše skupnosti. V prvi vrsti tiste, v katero je NEK najbolj vpeta, tiste, iz katere izhaja in v kateri živi tudi Rožman – Posavja. NEK je danes, tako Rožman, organizacija z uravnoteženim konceptom trajnostnega razvoja. Varnost in skrb za neokrnjenost življenjskega prostora sta njihovi najvišji prioriteti. Enakovredno s tem razvijajo in zagotavljajo ekonomsko učinkovitost: »kar od nas pričakujejo družbeniki – da smo konkurenčni na trgu«. Kot tretjo pomembno komponento pa sogovornik izpostavlja sprejemljivost v javnosti ter odnosi z okoljem in v okolju. »Zdi se mi, da imamo jasno vizijo prihodnosti, smo organizacija zavzetih ljudi, ki zna sodelovati in ki z veseljem soustvarjajo ter so ponosni na svoje dosežke,« o 'svojem' podjetju dodaja Rožman. Konec decembra lani je potres stresel sosednjo Hrvaško, čutili smo ga tudi pri nas. Kako v NEK spremljate potresne aktivnosti? Za spremljanje potresnih dogodkov imamo v NEK vgrajeno posebno lastno seizmično inštrumentacijo z mrežo 11 detektorjev za registracijo potresnih parametrov. Tako smo o potresni aktivnosti sproti in natančno obveščeni. Nedavni potres z našega zornega kota ni bil nič posebnega, čeprav je imel v okolju, kjer je bil epicenter, katastrofalne posledice. NEK je projektirana in zgrajena za mno-
go višje potresne jakosti. Takšne potrese uvrščamo ˝med relativno pogoste in pričakovane na območju Slovenije in Hrvaške, potresi srednjih jakosti se tu dokaj pogosto dogajajo.
Ti elementi so prisotni tudi pri jedrski energiji. Drugi razlog je v zgodovinski zlorabi jedrske energije. Te stvari ostanejo v podzavesti in vplivajo na odnos ljudi do jedrske energije.
Kako kot poznavalec komentirate splošno uveljavljen strah javnosti pred jedrsko energijo oz. pred jedrskimi odpadki? Jedrska energija velja za nevarno, čeprav dejansko sodi med bolj čiste, trajnostne …
Vas je kot managerja bolj 'strah' česa drugega? Bolj kot naravnih pojavov se bojim nepremišljenih dejanj. Strah me je neustreznih politik, odločitev, kako naj se naša družba razvija v bodoče, kakšna
Bolj kot naravnih pojavov se bojim nepremišljenih dejanj. Strah me je neustreznih politik, odločitev, kako naj se naša družba razvija v bodoče, kakšna naj bo preobrazba energetskega sektorja in naših življenjskih navad, da bomo na daljši rok lahko preživeli na tem planetu. Zadnje javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo naraščajočo podporo nadaljnji uporabi jedrske energije: približno 54 % Slovencev oz. 72 % Posavcev zelo ali vsaj delno podpira uporabo jedrske energije. Slednja je nesporno čist in trajnosten vir, ki ne povzroča toplogrednih plinov in lahko bistveno pripomore k zniževanju globalnega segrevanja. Se pa energetiki premalo trudimo, da bi v javnost posredovali vse objektivne podatke o različnih virih energije. Zdi se mi, da bi nas moralo biti strah uničujočih posledic globalnega segrevanja in sprenevedanja nacionalnih politik, da bomo lahko preživel tudi brez odločnejših korakov. Morda na kratek rok, na dolgega pa zagotovo ne. Če se vrnem na drugo perspektivo, da določen strah obstaja, bi rekel, da vsak strah izhaja iz dejstva, da določenih stvari ne poznamo, ne razumemo, ne vidimo, ne čutimo.
naj bo preobrazba energetskega sektorja in naših življenjskih navad na sploh, da bomo na daljši rok lahko preživeli na tem planetu. Kako v NEK razumete trajnost oz. bolj specifično: trajnostno vodenje? Kot neko uravnoteženost – na eni strani strategijo, na drugi uravnoteženo skrb za tri različne vidike obratovanja NEK. Prvi je povezan z okoljem: skrb za jedrsko varnost in v povezavi s tem skrb za okolje oz. nedotakljivost življenjskega prostora. To je naša najvišja prioriteta. Druga je ekonomska učinkovitost. Razlog, zakaj obstajamo, je konkurenčna proizvodnja električne energije, kar je absolutno pomembna komponenta trajnosti. Tretja komponenta pa je naravnanost in usmerjenost v odnose v okolju, v katerem živimo. V povezavi s tem je naša skrb vzpostavljati razumno sobiva-
REVIJA
9
